Nekateri pisci pisem vedno znova enostransko pisarijo o NOB, tajijo izvedeno revolucijo in omalovažujejo trud za spravo. Upor seveda cenim, a ne za vsako ceno in ne za prikrite zgrešene cilje. Zato v premislek naslednje:

Je bil oklic za edino pravi upor proti okupatorju le v okviru OF oz.  pod vodstvom komunistov, da so si ti tako  zagotovili zmago boljševistične revolucije in uvedli boljševistični enopartijski totalitarni sistem, ki je ob osamosvojitvi propadel, res častno in koristno dejanje?

Ali ni bilo zatiranje in popolno podrejanje, preziranje in zatajevanje celo že organiziranega protifašističnega primorskega TIGR- a res častno temveč sprevrženo dejanje? Danilo Zelen, vojaški vodja TIGR - a, je umrl  na Mali gori pri Ribnici že 13. maja 1941, ker je Tigrovce izdal komunist, ki je nato postal še poveljnik ribniške čete, ko je bil odstranjen poveljnik  Tigrovec.

Ali ni bila torej boljševistična revolucija med okupacijo in po vojni, ter vse njene žrtve na obeh straneh, le odveč, tudi glede na to, da smo bili eni vse do osamosvojitve drugorazredni, režim SFRJ pa se je tik pred osamosvojitvijo reševal s preprodajo orožja stradajočim v Afriki in je bila l 1989 v državi 2763 odstotna inflacija?

Ali bi res zavezniki pustili Slovenijo zasedeno z okupatorji, potem ko so osvobodili Italijo in Avstrijo?  Zavezniki pa so nasprotovali širitvi sovjetskega boljševističnega družbenega modela in smo del narodovega ozemlja zato izgubili!

Ali je prav, da imamo zaradi revolucije enormne žrtve naroda, na obeh straneh, kot to izhaja iz prvega popisa žrtev v vojnem in povojnem nasilju v Sloveniji Inštituta za novejšo zgodovino?

Ali ni že čas, da damo čast le uporu in priznamo, da je bila revolucija odveč, saj tudi Trgov revolucije zato nimamo več? 

Praznujmo »Dan zmage« kot to počne vsa Evropa! Vse drugo je nasprotje zgodovinskim dejstvom in načelom demokratične države! To je pot do sprave, ki je pogoj za napredek!

Tudi za to je potreben pogum, predvsem pa spoštovanje sočloveka.