Obsodba spravnih zablod? DNEVNIK, 17. avgust 2015 Tako poziva javnost Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB, ki venomer žuga: »Z izdajalci sprava ni mogoča.« To je lahko vsakomur razumljivo in sprejemljivo. Toda kdo so res bili izdajalci? ZZB namreč vseskozi zanika kruto dejstvo, da je bila med okupacijo, med NOB, izvedena tudi boljševistična revolucija, to je državljanska vojna, v kateri je zmagala revolucionarna stran, žrtve na obeh straneh pa ogromne. Kdo je začel revolucijo po okupaciji leta 1941, pa se menda ve? Berem tudi, da so domači izdajalci vsi, ki so sodelovali z okupatorjem, pa naj je bil vzvod kar koli. Res enostavna obtožba? To je bežanje od resnice, da je bila revolucija za mnoge nevarnejša in okrutnejša za golo preživetje, ko so zgolj besedno nasprotovali boljševistični komunistični revoluciji in so se v svoji nemoči zatekli celo pod zaščito okupatorja. Tedanji komunisti so namreč že med NOB poskrbeli, da so bili med vojno in po njej likvidirani vsi, ki so bili ali bi lahko bili nasprotniki revolucije in enopartijske oblasti, ki je potem lahko kršila človekove pravice. Dokaz so žrtve in odkrita in še neodkrita številna grobišča po naši domovini. ZBB je in je bila vseskozi prva zagovornica »Partije in revolucije«, a sedaj revolucijo taji, enako kot taji tedaj »edino pravega zaveznika in prijatelja« Stalina, ki je najbolj sprevrženo paktiral s Hitlerjevimi nacisti in japonskimi fašisti, seveda na škodo mnogih narodov in tudi na škodo mnogih »idealistov«, dokler ni Hitler napadel SZ. Ponovim. Dejstvo je, da je med okupacijo pri nas žal potekala tudi državljanska vojna, v kateri ne moremo govoriti o premagani strani, da so to bili enostavno izdajalci naroda, drugi pa le zmagovalci nad okupatorjem, in zmagovalci v revoluciji, a protirevolucionarjev naj sploh ne bi bilo, saj so bili samo izdajalci? Skrajno nelogična, nepoštena trditev in zavajanje, ki že desetletja traja in narod venomer znova razdvaja in žali vse demokrate. Žali seveda tudi vse žrtve revolucije na obeh straneh, ki jih je znanstveno ugotovil Inštitut za novejšo zgodovino. V državljanski vojni lahko govorimo zgolj o privržencih in nasprotnikih revolucije, ne pa o izdajalcih! Oboji so del naroda, kar terja spravo. Mogoče so izdajalci tisti, ki so začeli revolucijo med okupacijo? Ne trdim tega, saj bi bilo to do mnogih nepošteno. Skrajni čas bi že bil, če hočemo Slovenci preživeti v globalni konkurenci, da vsa državotvorna politika, odgovorna za naš razvoj, preneha narod razdvajati »na zmagovalce in izdajalce in seveda na kolaborante s Hitlerjem in/ali Stalinom«. Ne tratimo energije in časa za pogubni razdor, temveč za spravo in za naš razvoj, napredek, za preživetje Slovenije. Franc Mihič

Po desetih letih spet venec in svečka v Kočevskem Rogu Kočevski Rog- Včeraj je minilo natančno deset let od spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu, ko sta se predsednik države Milan Kučan In nadškof dr. Alojzij Šuštar skupaj poklonila mrtvim in povabila žive k spravi in sožitju. Ob obletnici so predsednik Kučan z ženo Štefko Kučan, dr. Spomenka Hribar, ki je pred desetimi leti dala pobudo, naj slovenska država priredi spravno slovesnost, kočevski župan Janko Veber, predstavniki vojske in peščica drugih, med katerimi ni bilo nobenega predstavnika ne cerkve ne vlade, položili venec In prižgali svečko. V javni izjavi je predsednik Kučan zapisal, da želi simbolično ponoviti svoje besede obžalovanja in obsodbe povojnih zunajsodnih pobojev, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin. Samo na podlagi pietete do mrtvih sta mogoča spravno sožitje med živimi in strpnost v skupnem bivanju Ijudi različnih prepričanj drug z drugim, in ne drug proti drugemu, medtem ko politična zloraba preteklosti in mrtvih peljeta drugam, povzročata nove delitve In zbujata nova sovraštva, je med drugim v izjavi zapisal Milan Kučan. D. P. NEDELO, 29. JULIJ 2000

Morda pa s svojci? Poleg tega trpi ves narod, saj smo na nek način skupnost, a ne?

Abram Vojna je vojna, mir je mir. Povojni poboji so bili storjeni pa PO VOJNI, to se pravi V MIRU. Res je, v teh pobojih je bilo usmrčenih veliko hudih zločincev, če več pa nedolnih žrtev. Nobenega niso sodno obravnavali in usmrtili, čeprav je bil mir.

Ana... saj te sprašujem... KAJ ZABOGA JE TREBA NAREDITI, DA BOSTE NEHALI? Ne boste nehali, ker je to vaš "ding". Mojega dedka bi okrutno ubili, če ne bi zbežal (splezal iz tiste jame)... pa vendar mi je bilo vseeno in sem obračala oči, ko mi je rekel, da se smem poročiti z muslimanom. Ana, ti samo nadaljuješ s tem poltiko "zob za zob". ZLOČINI PA SO BILI NA OBEH STRANEH. Eden je naredil zločin, potem ga je naredil drugi, da se je maščeval in tako se je nadaljevalo. Sem brala zgodbo iz Hercegovine med drugo vojno (malo stran od rojstnega kraja mojega očeta), kjer je srbsko družino (se pravi mater s 3 otroci), ki so bili na tem, da jih pobijejo Ustaši rešil Slovenec (SLOVENEC!) iz Beograda preoblečen v nemškega oficirja (pač... le tako jih je lahko rešil). Ta človek je bil kasneje ubit od partizanov, ker so mislili, da dela za Nemce. Zdaj pa ti najdi tukaj pravico! Bolečino naj čutim z ljudmi, ki so umrli pred 70.leti? Ali se ti je zmešalo, ali pa si mazohistka! :D

Dajana, rana se najlepše celi, če je očiščena. Očiščena, še prej pa sploh priznana, da sploh je. Rane zaradi medvojnih in povojnih zločinov so pa bolj omalovaževane kot ne. Bolj tako, kot ko se komu zgodi kaj hudega, pa mu rečeš: Pozabi. Stvari grejo na nek način počasi v nekakšno "pozabo", v zdrav odmik najlepše, če so pravilno diagnosticirane. Priznane. Dajana, če bi tvojega bližnjega okrutno ubili in ga označili za izdajalca, ti morda ne bi bilo vseeno? Če imaš sočutje s sčlovekom, ti ne bi bilo vseeno. Tako ne za svojca kot tudi za druge ljudi ne. Potem se stvari celijo. Ne pa da so tujki stalno v rani. Spomnim se, kaj sem začutila pred več kot 20 leti ob knjigi Bitka za neznano (Castaneda)! To: Prava spoznanja pridejo šele skozi spoznanje o smrti. Če sprejemaš svojo končnost - v tej obliki, v tem telesu, tukaj, življenje vidiš precej drugače kot bi ga sicer. Ne glede na to, kaj je mogoče potem, po tem tukaj (ti, ki govoriš o reinkarnaciji oz. tudi o tem), smo predvsem odgovorni za TUKAJ in ZDAJ. Ali smo ljudje ta trenutek. Ali čutimo z bolečinami drugih. Ali imamo sočutje.

Ana: Če se osredotočaš na kosti, smrt, žalost in krivico, boš imela kosti, žalost, smrt in krivico. Na kar misliš, to boš imela. :) Koliko let še, Ana? Koliko let po tem, kar se je zgodilo hočeš imeti še smrt, žalost, kosti in krivico? Mimogrede, smrt sploh ne obstaja, to je iluzija, v katero smo hipnotizirani, da pač MORAMO UMRETI. Tisti človek, ki je star 2800 let pač ni hotel umreti. In ni. :) ZAKAJ NE IZPUSTIŠ? Kaj se mora zgoditi, da boste že enkrat izpustili? Kako velik spomenik se mora zgraditi? Zakaj ne izpustite zamer? A veste, da zamere najbolj škodijo vam? Tisti, ki ima zamere ne more živeti v sedanjem času. :) Zakaj mora biti slovenski narod nesrečen, da je srečen? A je to v našem DNK-ju? Zakaj Slovenci ne izpustijo nesreče? Zakaj si ne dovolijo biti srečni?

Kosti pomorjenih ležijo nametane v gajbicah za kruh, zelenjavo, sadje......To je zelo žalostni del slovenske zgodbe.

Dajana, ti nisi enaka do drugih kot do sebe. Kolikokrat rečeš, da je za vse prostor itd. Pa da ti nihče nima pravice govoriti, kaj smeš in česa ne itd. ... Ljudje so ljudje predvsem v tem, kakšen odnos imajo do odrinjenih, nemočnih, pokojnih ...

A vi pa lahka?

Joj, kako ste zateženi.. Enostavno težki ste. :( Človek izgubi vso voljo!

Saj gre za civilizacijski princip, da vsakemu pripada grob in pogreb, tudi tebi enkrat!

Dajana, na nek način zanikaš naše korenine ...

Oprosti, ampak ne bom brala NIČESAR več, kar se tiče druge svetovne vojne! Enostavno me ne zanima!

Kdor se torej obrega ob problem nepokopanih mrtvih, sprejema da se ga po smrti zvrne v najbližjo jamo in nanj pozabi! A res?

Dajan preberi!: Bodimo za spremembe in napredek! ONA, 24. februar 2015 V demokraciji in tržnem gospodarstvu nivo kvalitete izdelkov, storitev in politikov določajo in izberejo državljani. So razgledani in zahtevni, ali pa so pohlevni in lakomni hitrega udobja? Za pridobitev kvalitetnih izdelkov, storitev in tudi politikov, se morajo državljani potruditi povsod po svetu. Brez truda ni sprememb, ni nove kvalitete, ni blagostanja! Nikjer na svetu! Za uspešen gospodarski razvoj vsake države so potrebni opredeljeni nacionalni cilji razvoja in pripadajoča strategija, kako do njih. To naredi povsod politika s pomočjo stroke in javnosti. Slovenska vlada je l. 2013 napisala strategijo pametne specializacije Slovenije, da lahko pridobi evropska kohezijska sredstva v višini 3.3 milijarde evrov. Evropska komisija je to strategijo zavrnila kot strokovno nepopolno, kot nerealen »spisek želja« Slovenije! Sedanja vlada je napisala nov osnutek strategije, ki je še v javni razpravi. Sprejeta strategija bo torej načrtovala specializacijo Slovenije in s tem »odločala« tudi, kdo bo imel službo v letu 2030 in še marsikaj! Kaj o tem osnutku slovenske strategije meni vaša/moja izbrana politična stranka, »vaš/moj« poslanec? Ste to mnenje že kje zasledili, saj gre za naše službe in službe naših otrok? Mnenje in odločitev politike mene zelo zanima, saj to bo naša perspektiva. Vsi politiki in poslanci, tudi opozicijski, torej vedo, da je o osnutku ciljev oz. osnutku strategije pametne odprta javna razprava. Vlada čaka na pripombe vse javnosti, stroke in politike! Osnutek strategije je objavljen na spletu. Tisti politik, ki se pri tej razpravi o strategiji spreneveda ali ne dojema, kaj je njegova naloga, zakaj ima mandat, ne opravlja svojega poslanstva. Zanima ga torej samo njegova perspektiva, ne pa perspektiva državljanov. Volivec, ki ga zanima in skrbi, ali bo imel službo v letu 2030 in še marsikaj, naj zato vpraša svojo izbrano politično stranko oz. poslanca, da bo naslednjič pravilno volil za pravo perspektivo. Vprašajmo politike, poslance, bodimo za spremembe in napredek! Za našo perspektivo gre! Franc Mihič Kosovelova 2a Ribnica

Dajana Babič, a samo to, otroci se hočejo imeti lepo? Kdo pa ne? Brez muje se še čevelj ne obuje, je sporočilo za take otroke! Kdo jim bo zagotovil, da jim bo lepo? Tisti, ki jih niče briga, samo da jim pade lepo?

Res, recimo Pričevalci, ali kako že je ime serije intervjujev. Sama nisem še nobenega celega videla, vem pa, da so kvalitetni. Ravno sem prebrala knjigo Kajetana Gantarja Utrinki ugaslih sanj, njegovi spomini na mladost pa tja do kakšnih 30 let ... Preganjanje od gestapa, potem pa od zmagovalcev. Zapor. Oče, ki je bil tako zagnan slavist, ni smel več učiti. Sin je tudi težko dobil službo. To JE resnica in je ne smemo zanikati, niti omalovaževati. Končno celo odpustimo lahko samo, če vemo, zakaj gre.

Franc Mihič... ti si na programu. dandanašnji televizije ne gleda nihče več, razen seveda starejša generacija, ki je hipnotizirana od nje. Briga naše otroke za zgodovino! Oni se hočejo imeti lepo! Tukaj in zdaj! A naši otroci bodo morali trpeti, pa iti skozi vse klanje, pa skozi pokopališča, pa spomenije, pa kosti, pa ne vem kaj, preden jim bo dovoljeno uživati v življenju! Naši otroci vedo, da smrti sploh ni, da se življenje nadaljuje v drugem telesu! Še več, zdaj nam sploh umreti ni več treba! Zakaj je treba ta film nadaljevati? OD KJE VAM PRAVICA? Brigalo je mene, kdo je hotel mojega deda ubit, pa kam ga je hotel vreči! Jaz sem prišla na obisk k njemu, da se bom imela lepo, ne pa, da bom poslušala, s kom se lahko poročim in s kom ne!

Anaaaaaaaaaaaaaaaaaa... ne zanima me, koga je kdo vrgel pred 70.leti v jamo!!!! Ne zanima me!!!! Ko sem bila otrok sem vedno, ko sem prišla v rojstni kraj mojega očeta morala poslušati svojega deda, kako so muslimani grdi, kako so skoraj mojega deda ubili in da se ne smem poročiti z muslimanom. Mislim... zato, ker so mojega deda preganjali muslimani, se jaz ne smem poročiti z muslimanom? Kaj pa imam jaz s tem? In potem smo vedno morali hoditi k spomeniku k tisti jami, kjer se je to dogajalo. A misliš, da je nas otroke zanimalo? Bilo nam je dolgčas za umret! Kako je šele dolgčas mojim otrokom po 40.letih!!!! Ampak vedno terate eno in isto. Kot da bi vključil ploščo, ki se ustavi na eni točki in se stalno ponavlja. Seveda, ker je to program. Kot da kaj rešite s tem, da to nenehno ponavljate!!!! Ana, poslušala sem spet intervju s človekom, ki se je pogovarjal s tistim, ki je star 2800 let in živi v Latinski Ameriki... ta človek je bil prijatelj z Jezusom Kristusom, šest let. Takrat je ravno prišel film ven: "Passion od the Christ"... ne vem, kako so ga prevedli v slovenščino. A veš, kaj je rekel ta skoraj 3000 let star človek? Da tega ne bo gledal, ker tega filma ne bi prenesel! A lahko že nehate negovati te svoje rane! Ja, zgodila se vam je krivica! In zato, ker se vam je pred 70.leti zgodila krivica imate vi pravico zastrupljati naše otroke s tem še naslednjih 70 let?

Ja zakaj pa se vsak večer na raznih programih predvajajo dokumentarci in filmi o zgodovini? Menda zaradi iskanja resnice in sprave, ne pa zabave!

Dajana, mi smo otroci svojih prednikov. Ti si potomka vojnih "zmagovalcev", jaz "poražencev". Globoko v nas je marsikaj zasajeno. Jaz sem resnico poznala od malega, toda kako globoko smo prizadeti, vem šele zadnja leta. Take grozote človeka močno zaznamujejo. Kot ga zaznamuje marsikaj. Ljudje, katerih ljudje so izginili, so imeli ogromno praznino, zelo bolečo, v sebi. Njihovi bližnji so veljali za izdajalce (pa to pač ni resnica, če pa tega ne uredimo javno, ostaja to nad njimi - in ni odpuščanje to, da človek skloni glavo in ponižno vse požre ... in sploh ne gre samo za "mojo" stran ... gre tudi za to, da morajo "zmagovalci" spoznati, kaj so naredili, sicer je njihova sprava samo lahoten "sori".) in poleg tega so bili bolj ali manj brezimni. Izginili so, izpuhteli, kot da bi jih sploh ne bilo. Čudi me, Dajana, da toliko bereš, pa si vendar tako pristranska ...

Ana... kakšno resnico? Desničarji (in seveda tudi levičarji, saj eni ne morejo brez drugega) so nam tako zagnusili državo, da se tega sploh ne da povedat!!!!!!!!!!!!!!!!! Hočeš resnico? Pojdi k vedeževalki ali šlogarki, pa vprašaj, kaj se je dogajalo! Vsak ima svojo resnico! Resnica je taka, da bo levičar rekel, da so krivi kapitalisti in obratno. Resnica je taka, da bodo domobranci rekli, da so krivi partizani in obratno. Pri čemur imajo partizani prednost, saj so oni osvobodili državo od okupatorja! Partizani so osvobodili to državo, ne pa domobranci. Vedno je enzgoraj, drugi pa spodaj, eden brez drugega pa ne moreta, kdo bi se potem s kom ravsal za resnico! KAKŠNA RESNICA ZA BOGA???????????? DO KDAJ BOSTE ŠE TERALI TE POKOPE, PA TE MRTVE, KI SO ŽE ZDAVNAJ DRUGOD V DRUGIH TELESIH!!! In potem, ko bo resnica izrečena... a boste nehali? Kje pa!!! Gotovo bo kdo našel kje kakšen grob ali kakšno krivico, ki jo je treba vreči drugemu taboru pod nos. ANA, S TEM ZASTRUPLJATE PRIHODNOST TVOJIH IN MOJIH OTROK! BRIGA NAŠE OTROKE, KDAJ JE KDO UMRL, PA KJE JE POKOPAN V LETU 1945. Vprašaj mlade (pa ne tvoje otroke, ker so indoktrinirani od tebe in od Cerkve), vprašaj naključno izbrane mlade, ki niso v sorodu s tabo, kako jim je všeč živeti v državi, kjer se politiki in po internetu nenehno kregajo o tem, kaj je bilo pred 70.leti! Na bruhanje jim gre! In to naj bi bila neka država, na katero naj bi bili ponosni? NAŠI OTROCI ŽIVIJO V LETU 2015... VSAJ MOJI, NO! Otroci živijo v tem trenutku, briga jih za travme izpred 70.let!!!!!! To niso njihove travme! Zakaj je tako težko izpustiti? Zakaj je tako težko razumeti, da s stalnim jamranjem in pritoževanjem nikamor ne pridemo? Zakaj je tako težko prenehati s tem programom? Kdo ima korist od tega, da nenehno držite zamere, da nenehno brskate po ranah, ki so samo vaše rane, ti mrtvi so že zdavnaj drugje, briga jih! To je samo vaš IZGOVOR, da ne date miru!

Abram preberi; Lačni otroci iz šole? DNEVNKI, 20. maj 2014 Nedavni dobrodelni koncert za lačne otroke v šoli na nacionalni TVS 1 je gotovo odgovor na stanje lakote v šolah. Sam sicer menim, da v šolah ne more biti povsod tako. Mnoga vodstva osnovnih šol zanikajo lakoto med učenci, ker so takšne primere rešili. Noben otrok ne gre lačen domov iz šole. Če pa gredo še kje lačni iz šole, je za to vedno nekdo odgovoren, če naj se problem reši. Hrane je dovolj! Za lakoto v šolah je odgovorna oblast, kot povsod po svetu. Prvi so odgovorni vodstva šol in centri za socialno delo, ustanovitelji šol, to je lokalna politika, oblast. Vsega namreč ne moreta nadomestiti prostovoljstvo in dobrodelnost. Na nacionalnem nivoju pa je povsod za lakoto v šolah odgovorna državna oblast, pri nas minister za šolstvo dr. Jernej Pikalo, SD, v povezavi z ministrico za socialo dr. Anjo Kopač Mrak, SD, in seveda koalicijska stranka SD, kot tudi njen predsednik dr. Igor Lukšič, ki želi »na delo v Bruselj«!? Franc Mihič,

O drugi in prvi svetovni vojni svobodno in ogromno govori ves demokratični in civilizirani svet. Dajana zakaj eni smejo o tem govoriti ovorin jim ploskamo in gledamo na vseh proslavah, ene pa zamolčimo?

Dajana, resnico je potrebno govoriti!

Kako povrniti Slovencem dostojanstvo? NEHAJTE ŽE PISAT, GOVORIT IN OMENJAT DOGODKE OKOLI 2.SVETOVNE VOJNE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Pieteta do pokojnih!? DRUŽINA, 9. 12. 2007 Dan mrtvih je minil kot običajno. Slovenci smo zopet bogato okrasili grobove in z množičnim obiskom pokopališč počastili spomin rajnih. Izkazali smo pieteto, spoštovanje do pokojnih. To je naše priznanje, da je naše sedanje bivanje tesno povezano z delovanjem naših prednikov. Na zunaj vse lepo in prav. Poklon rajnim je bil kot po pravilu najprestižnejši predvsem tam, kjer lahko živi pokažemo, poleg pietete do pokojnih, tudi svoj prestiž. Vsaka družba oz. narod pa ima še posebna pokopališča. So rezultat preteklih različnih viher v človeštvu, družbi, narodu. Tako je tudi na Slovenskem. Takšna pokopališča nosijo posebno sporočilo. Tudi na teh grobiščih izkazujemo spoštovanje do pokojnih. Izkazujemo pa tudi svojo kulturo. Eno takšnih prvih grobišč v ribniški dolini je globoko brezno Žiglovica v Mali Gori. Tam počivajo žrtve medvojne revolucionarne vihre iz julija leta 1942 iz Ribnice in Strug. Ribniške žrtve so bile pahnjene v brezno zgolj zato, ker so verjele v humanost »ljudske« domače NOB in bile prepričane v grožnje o nehumanosti okupatorja, Italijanov. Žal so se motile. Svojo vero v človeškost sonarodnjakov in svojo »zmoto« so plačale s svojo smrtjo. Pretresljivo! Usodno za nadaljnjo tragično slovensko in ribniško zgodovino … Po 50 letih od poboja je bil tudi njim leta 1992 postavljen spomenik. Tedaj je bila velika slovesnost, maša in svečani govori nedolžnim civilnim žrtvam v spomin. Zbrana je bila velika množica. Poročala je celo televizija. Njim v spomin in nam v opomin je bilo postavljeno tudi razpelo, v katerega naj bi pobiti tudi verjeli. Na spomeniku namreč piše: »Kdor svojega bližnjega obsoja, se lahko zmoti, kdor mu odpušča, se nikoli ne zmoti!« Že po 1. novembru sem tudi letos obiskal podobna grobišča, tudi brezno Žiglovica. Priznati moram, da me je k temu dodatno spodbudil zgled, ko sem v dneh okoli vseh svetih videl, kako veliko ljudi se zbere in pokloni spominu mrtvih na negovanih grobovih padlim za NOB. Na primer v ribniškem gradu in še kje. Hvalevredno pietetno ravnanje. Lahko je za zgled! Odnos do grobišča in pokojnih v grobišču brezna Žiglovica pa žal ne more biti za vzor. Res je, da je občina poskrbela za smerokaz. To pa je vse, kar se je zgodilo po 15 letih, odkar je to uradno pomnik naše ribniške zgodovine. Že poleti sem opazil, da je križ na tleh, ker je spodaj zgnil. Zaščitne kovinske vrvi že dolgo ni več … Težko sem sledil poti do brezna. Našel sem štiri svečke. Razpelo pa še vedno visi nad breznom. Narava, sneg in veter ga bosta pahnila v brezno … Ali bo križ in spomin na te nedolžne žrtve v brezno zopet pahnila predvsem naša majhna pieteta? Upajmo, da ne bo tako! Dokažimo svojo kulturo in spoštovanje do vseh pokojnih. Franc Mihič, Ribnica