Strategija pametne specializacije je strateški dokument, ki ga mora pripraviti vsaka članica EU, ki želi črpati evropska sredstva za znanost in razvoj gospodarstva oz. države. To je tudi dokument, ki ga, menim, potrebuje vsaka politika, država oz. vlada, ki načrtno in odgovorno vodi razvoj države. To je tudi tisto »pravo sito«, skozi katerega bi morale iti vse stranke, ki žele oblast, da jasno povedo, »v čem smo v Sloveniji dobri in perspektivni«.

Doslej pri nas to ravno ni veljalo, saj je prevladovala praksa, ki jo zagovarja bivši rektor dr. Jože Mencinger, ki  v odmevnem članku, »Neuporabnost Kisika za gospodarstvo«, sprašuje: »Kako sprostiti strateške investicije in okrepiti financiranje globalno konkurenčnih razvojnih projektov? Naj vlada ugotavlja, kateri so globalno konkurenčni razvojni projekti? Mar ni to posel »delodajalcev« in ne države?«

Kam nas je to pripeljalo? Berem članek »Državljani pogrešajo vizijo vladajočih" in se globoko strinjam z Bojanom Radejem, ki pravi: »Nova evropska strategija pametnega razvoja zahteva veliko višjo kompetenco vodenja, bolj jasno vizijo. Od dobre priprave kakovostnih razvojnih projektov in njihove izvedbe je namreč odvisno, ali nam bo uspelo v sedmih letih pametno vložiti 4,1 milijarde evropskega denarja. »Živimo na kredit«, smo še vedno nizko v globalni mednarodni konkurenci,  imamo nizko dodano vrednost na zaposlenega in previsoko brezposelnost, zlasti med izobraženimi mladi, ki se selijo v tujino za boljšim kruhom. živimo na kredit in brez dvoma občutno slabše, kot bi glede na bogate potenciale narave in znanja lahko, če bi bili uporabljeni podjetno. Ekonomska zanka okoli vratu se zateguje vsem državljanom, najbolj pa trpijo brezposelni in vse ranljive skupine. Cela generacija mladih je oropana perspektiv, žrtvovana na oltarju nekompetentnega vodenja države.«

Profesor dr. Jože P.  Damijan je v nedavnem intervjuju pod naslovom, »Levica in desnica podpirali menedžerske prevzeme«, zaskrbljen in kritičen, saj pravi: »Če pa pri nas vprašate politike, kaj bomo počeli čez 30 ali 40 let, nobeden nima pojma, kaj naj bi počeli. Vizija naših politikov je računovodska, zanima jih samo eno, da se bilance na letni ravni zaprejo, ne pa dolgoročen gospodarski razvoj. Ta »računovodska politična vizija« nas bo dolgoročno pahnila v zaostajanje tudi za vzhodnoevropskimi državami. Češka nas je že prehitela.«

Vlada oz. Služba vlade za razvoj in kohezijo je zadnjo različico slovenske strategije nedavno le poslala v Bruselj, kjer so nam prejšnje zavrnili kot neuporabne. Nikjer žal ne berem komentarja, da je v tej strategiji poudarek na glavnem cilju vsake ekonomije, ustvariti delovna mesta na izbranih področjih. Tudi na »gozdu in lesu«, na  njegovem realnemu potencialu. Les, ki ga sedaj v veliki meri izvažamo v obliki hlodov z nizko dodano vrednostjo, bi lahko zagotovil 30.000 novih delovnih mest, pravi dr. A. Kešeljević, univerzitetni profesor. Slovenija, ki potrebuje delovna mesta, torej z izvozom hlodov  izvaža delovna mesta!

Severne sosede, Avstrija pa znajo naš les visoko ovrednotiti na trgu, kljub visokim tri do petkrat višjim plačam njihovih zaposlenih.  Trgu nudijo od letev do različnih  lepljencev kot polproizvodov, kot konstrukcijski les za leseno gradnjo in drugih lesnih proizvodov, tudi iz naših hlodov, kar kupuje tudi slovenska lesna industrija, ne samo trgovina. Avstrija je tudi druga največja uvoznica lesa na svetu, ker ga zna umno, z ustrezno tehnologijo proizvodnje potem ovrednotiti na trgu.

V bogati Švici je pred par leti švicarska vlada preverila, kako še povečati gospodarski doprinos švicarskega gozda in lesa. Skupaj s stroko je naredila analizo potenciala gozda in lesa, opredelila cilje in razvila strategijo za višje ovrednotenje. »Analyse der Schweizer Wald- und Holzwirtschaft« je javno dostopna  tudi na spletu.  Študijo sta skupaj s pristojnim ministrstvom naredila mednarodna svetovalna firma BWC in bernska visoka šola HAFL. Študija je pokazala, grobo povzeto, da naj povečajo posek lesa, da naj industrijsko proizvajajo lepljene elemente za leseno gradnjo, da naj poskusijo proizvajati vlakna iz bukev za tekstilno industrijo in povečajo promocijo rabe švicarskega lesa.

Berem tudi: "Wunderstoff" Holz: Wie man ihn effizienter nutzt «, »Les čudoviti material - kako ga učinkovito rabiti«, kjer piše, kako avstrijsko Ministrstvo za znanost  in Združenje gozdarske, lesne in papirne industrije FHP financira skupne znanstvene doktorske disertacijske projekte podane v  iniciativi doktorantov  treh univerz.

A pri nas res ni mogoče raziskati in opredeliti razvojni potencial gozda in lesa, razviti in postaviti  strateške cilje in ustrezno strategijo za dosego ciljev in za pozicioniranje lesne industrije na trgu?  

Država, to je odgovorna politika oz. vlada, torej poda strateško usmeritev gospodarskega razvoja, da se lahko potem razvija tržno atraktivna ekonomija, ki daje delovna mesta. Naše bogate sosede in njihove vlade se v ta namen torej poslužujejo svojih ali tujih  strokovnih inštitucij, kot je na primer dunajski »das Economica Institut für Wirtschaftsforschung«, ki opravlja gospodarske raziskave za področje Avstrije, Nemčije in tudi Slovaške, tudi za njihove vlade. Ta je ugotovil, da gozdno- lesarsko gospodarstvo zaposluje samo v Avstriji 300.000 ljudi.

Upam, da  je vlada postavila realne in potrebne cilje in strategijo, v čem smo in bomo dobri, da se zagotovi razvoj gospodarstva  in države v pravi smeri, da bomo vedeli od česa bomo živeli in kdo bo imel delo ?

Franc Mihič