G. Milan Januška v svojem pismu, DELO-SP; 6. februarja, piše: »Če je razsodba Ustavno sodišče RS (US) v zadevi Patria za sodne instance dokončna(?), ne pomeni, da jo moramo »pospraviti v predal« tudi državljani Slovenije. Še vedno ne vemo, ali so bili akterji najprej obsojeni in nato izpuščeni po pravici ali krivici?... Sam dvomim v pravilno in pravično dokončno razsodbo in sicer: bolj kot vsem verjamem vrhovnemu državnemu tožilcu g. Andreju Ferlincu, ki je vodil afero Patria, da je prebral in preštudiral vseh 22.000 strani dokumentov, ki se nanašajo na afero, in prišel do znanih zaključkov po strokovno-logični in ne čustveni ali politični presoji… Tudi US se v primeru Patria, po moje, ni izkazalo. Dvomim, da je vseh devet sodnikov preštudiralo 22.000 strani gradiva o Patrii, zato so si po pilatovsko umili roke in razsodili, kot so….Ne vem, kakšen bo končni epilog afere. Kakor koli se bo končalo, (če se bo?), naj se konča tako, da bo zadoščeno resnici in pravici. Pa še to: kriminal, kot so zločini vseh vrst, kraje, kot je orožarska afera, ali kraje »tajkunov«, korupcije, kot v primeru Patrie in podobno, ne bi smeli nikoli zastarati. Zakone pišemo ljudje in ne bogovi, zato jih lahko tudi spreminjamo. Če se bo v prihodnje izkazalo, da so moji dvomi glede afere Patria neupravičeni, se bom g. Janši javno opravičil. »

G. Janez Janša ni moja volilna izbira, a kot državljan v državi prava le ne morem biti tiho, saj lahko vsakogar doleti podobna usoda. Ne morem dojeti, da lahko nekdo tako »javno pogreva pravosodno končane zadeve« in bremeni sodržavljane, ki niso bili pravnomočni obsojeni in veljajo zato za nedolžne, kar je »maksima« demokratične pravne države. Vemo, da so bili obdolženi, vendar so sedaj pravnomočno nedolžni! Gospod Januška pa dvomi in dvom javno širi, a je dobronameren, saj se bo g. Janši opravičil,  če se bo izkazalo, da so bili njegovi dvomi glede afer neupravičeni. Menim, da je lahko vsak, ki ni pravnomočno obsojen in je zato nedolžen, tako javno še vedno po krivem obdolžen, če lahko g. Januška in podobni dvomijo in omalovažujejo celo sodbo Ustavnega sodišča in podobne rezultate obravnav afer v pravni državi. Kaj naj bi v državi prava in demokraciji prevladalo,  sklepi pravosodja ali pa dvomi in »zakoni ljudskih sodišč«? Mar je to v demokraciji še vedno lahko odprto vprašanje?

Franc Mihič