Recimo bobu bob že enkrat slovenski divji privatizaciji, tudi v mandatu Janševe vlade!

Vlada Janeza Janše je namreč  v času njenega mandata, l. 2004-8, tudi dopuščala divjo privatizacijo, menedžerske kredite in tajkune, ker očitno ni razumela, kaj je pravično in kaj ne, kaj velja v EU!

Omogočala je divjo privatizacijo, kot levica po preje. Omogočala je bogatenje na račun oškodovanja gospodarskih družb, predvsem levičarjem, članom Foruma21, ki so bili na direktorskih položajih, vede ali nevede (kar je še večja  katastrofa za volivce desnice).

Šele konec mandata je vlada Janeza Janše spremenila zakon o prevzemih im na pritisk politične in laične javnosti, Te nepravične in pristranske privatizacijske zakone pa je preje sprejela tranzicijska levica, od zveznega premiera Svetozarja  Markoviča dalje, največ usodnih zakonov sprejetih po zaslugi mag. Antona Ropa, LDS7SD , ki so jih med drugimi največ napisali pravnica dr. Nina Slapšak, SD,  in stroka mariborske univerze..

Divja nepravična privatizacija je labodji spev politične pomladi. Pomlad oz. zaupanje se pri volivcih ne povrne, če (pomladne) stranke vodijo tisti, ki so se s tem početjem očitno strinjali. Takšna privatizacija skupne družbene lastnine, ki jo je zastavila levica, zlasti dr. Jože Mencinger, in jo je najdlje zagovarjala vladajoča SDS in NSi, vse do konca mandata 2004-8, je pomeni(la), da smo običajni državljani še naprej drugorazredni pri lastninjenju skupnega družbenega kapitala, menedžerji pa privilegirani celo po zakonu, kar je v nasprotju z ustavo in pravičnostjo, moralo! To je bil rop stoletja.

Nastajala je bančna luknja, ki se žal nezadostno sankcionira, ker je bilo to dejanje, to je oškodovanja gospodarske družbe,  po zaslugah tedaj vladajočih politikov, predvsem predsednikov strank, prikazano kot pravično, celo zakonito, po zakonih levice in tudi desnice, ki jih ni takoj, že l. 2004 spremenila.

Tudi desnica, SDS in NSi nista torej razumeli direktiv in kulture zahodne družbe, EU, kar je za politiko oz. volivce nesprejemljivo, saj so bili opeharjeni pri delitvi lastnine, ki je eden temeljev demokracije in države prava. 

Tudi zato je potrebna lustracija vseh politikov, levih in desnih, ki so omogočali  nepravično privatizacijo in bogatenje, predvsem samo menedžerjem, kar je tudi koruptivno ravnanje, in to vse  na račun in za račun volivcev in davkoplačevalcev.

Sicer bo v Sloveniji oškodovanje pomenilo pošteno ravnanje, ne pa krajo, kar je pravi moralni kolaps in kaos, ki temelji na sprevrženi morali socializma, »vse je naše, znajdi se!«, kar služi le drhali, ne pa državi prava in demokraciji!