Tisto, česar še nismo dobro pozabili, smo v Ribnici spet doživeli – cenzuro v ribniškem občinskem glasilu Rešeto. Manjši del januarske številke Rešeta je bil že natisnjen, potem pa je »oblast« posegla s cenzuro in poskrbela za nov natis brez »nezaželene« strani, kakor se je že dogajalo v svinčenih časih totalitarizma. Cenzura je doletela pismo občanke, ki si je dovolila javno vprašati župana Jožeta Levstka, SDS.

V necenzuriranem Rešetu je bilo v rubriki Občani pišejo objavljeno pismo občanke:

»Opekarska cesta je za pešce še vedno nevarna. Spoštovani ribniški župan g. Jože Levstek! Razočarana sem nad vašim odgovorom na radiu Univox na vprašanje 'Kdaj bo doživela rešitev pobuda občini za povečanje prometne varnosti za pešce na Opekarski cesti, ki je bila podana že 15. aprila 2012?' Nič konkretnega niste odgovorili. V izogib odgovoru in odgovornosti, ste me napotili na javne delavnice s strokovnjaki, kjer naj bi poiskali/a rešitev za stanje varnosti pešcev. Ali naj ribniški občani torej kar sami na delavnicah rešujemo javne tegobe? Čemu potem imamo Občinski svet in upravo in druge občinske organe in politične stranke, ki imajo mandat in oblast? Zamolčali ste in niste pojasnili, zakaj še ni realizirana rešitev za povečanje varnosti na Opekarski cesti, ki ste jo predlagali vi oziroma občina, češ da bo edino investicija oziroma usposobitev Čolnarske ceste rešitev za povečanje varnosti pešcev na Opekarski cesti. To rešitev ste mi posredovali v vašem odgovoru že 10. decembra 2013, sicer šele po več mojih urgencah za odgovor. Realizirano pa je…? Menim sicer, da ta vaša rešitev ne rešuje varnosti pešcev na Opekarski cesti in je negospodarna. Ali je za vas in za občinski svet še vedno problem omejitev hitrosti na Opekarski na 30 ali vsaj 40 km na uro in postavitev štirih prometnih znakov, kar je bistvo mojega predloga? Govoriti o rešitvah z obvoznicami pa je ironija, posmeh pešcem, koristnikom Opekarske ceste, ki se ob hoji ob tej cesti počutimo ogrožene, kar velja zlasti za šolarje in mamice z otroki. Pričakujem vaše pojasnilo oziroma javni odgovor.«

V cenzuriranem Rešetu pa potem ni bilo več rubrike Občani pišejo, ampak samo reklama »Pustni karneval«! Ribniški občani smo tako lahko brali le cenzurirano Rešeto z reklamo za pusta. Ali je to konec svobode javnega izražanja in svobode medijev v občini? Odgovorna urednica je prva odstopila. Odstopil je predsednik programskega sveta, protestirajo nekateri člani sveta in dopisniki, ki čakajo na odziv novinarskega ceha.

Neobjava člankov občanov v občinskem glasilu, zlasti groba cenzura v januarskem Rešetu, je zgolj rezultat zlorabe moči politike v občinskem svetu za dosego absolutnega vpliva v glasilu in za zavajanje bralcev, da je v Ribnici vse v redu in so vsi srečni in zadovoljni. To se dogaja zlasti, odkar ima župan zaposlenega vodjo službe stikov z javnostjo, ki je hkrati tudi član dvočlanskega uredništva Rešeta.

To kaže in potrjuje, da hoče imeti ribniška politika prek zaposlenega vodje stikov z javnostjo vpliv na uredniške odločitve, s ciljem, da se o oblasti piše samo lepo ali pa se oblasti javno ne sprašuje. To je bil tudi vzrok neobjave prispevka občanke. Vodja stikov z javnostjo služi interesom svojega delodajalca, to je običajno. A le mediji oziroma uredniki in novinarji so tisti, ki sporočila oblasti, to je tudi sporočila vodij stikov z javnostjo, analizirajo in kritično povzamejo v medijih, in to v interesu javnosti. Novinarji in mediji niso v službi oblasti, temveč občanov. Le tako se lahko prepreči samohvala oblasti in zavajanje volivcev.

V demokraciji vodja stikov z javnostjo, ki ščiti interes delodajalca oziroma oblasti, ne sme biti istočasno še član uredništva občinskega glasila, ki služi občanom, ne pa samohvali politikov. To je zloraba politike za dosego vpliva v glasilu. Kdor je v Ribnici to uzakonil in uvedel, izvaja grob politični, oblastniški pritisk na uredništvo občinskega glasila. Ali je to v skladu z zakonom o medijih? Gotovo ne.

Občani smo medtem dobili že februarsko številko Rešeta, v kateri so zdaj v rubriki Občani pišejo objavljena promocijska pisma politikov, ribniških poslancev Jožeta Tanka, SDS, in predsednice NSi, poslanke Ljudmile Novak, a nobenega pisma občana. Tako se politika v občinskem glasilu zastonj promovira, izriva občane v njihovi rubriki in omogoča nelojalno konkurenco drugim medijem. Zdaj je v uredniškem odboru Rešeta le še en član, in sicer vodja občinske županove službe za stike z javnostjo Domen Marinč. To jasno kaže, kdo dominira v Ribnici in »minira« medijsko demokratično kulturo in gotovo tudi zakonodajo.

Do kdaj še tako, politiki?

Franc Mihič, Ribnica

https://dnevnik.si/1042764689/mnenja/odprta-stran/cenzura-ribniskega-reseta-kot-v-casu-enoumja