Delo, 20. marca 2017

Že leta spremljam »sanacijo« koprskega Cimosa, kjer so ogrožena številna delovna mesta in tiktaka »socialna bomba«. Sanacija predvsem s krediti državnih bank ni uspela. Cimos rabi vložek kapitala, ne nove zadolžitve s kreditom. Italijanski vlagatelj je odstopil od namere vlaganja kapitala. Po vladnem planu B naj bi DUTB sodelovala kot zasebni vlagatelj, a gre menda za sporni predlog iz zornega kota državnih pomoči.

Spet sem prebral članek "Samouničevanje države" (Sobotna priloga, 18. junija 2016), kako dr. Peter Glavič, zaslužni profesor mariborske univerze, zadnja leta glasno opozarja na to, da so slovenski vzajemni in pokojninski skladi že skoraj v celoti, deset milijard evrov, na tujih trgih, kjer ustvarjajo delovna mesta, v Sloveniji jih pa zapirajo.

Našim politikom in predstavnikom prevladujoče ekonomske šole, zlasti vplivnega dr. Jožeta Mencingerja, bi moralo biti vsaj po 25 letih tržnega gospodarstva jasno , da je njegova osnova zbiranje in vlaganje kapitala. »Kreditni kapitalizem« pa očitno koplje bančne luknje, saj so še sveže slovenske izkušnje, ki se rešujejo na račun blaginje državljanov, a ne generirajo potrebna delovna mesta in zvišujejo dodano vrednost na zaposlenega.

Javno vprašujem poslance in Vlado RS, zakaj slovenski kapital odhaja v tujino, a ne v slovenska podjetja in ne v Cimos?

Franc Mihič