Prikaži zgornjo objavo:

Demokracija na popravnem izpitu - potrebujemo nov plebiscit!

FR
Spoštovani g. Vili Najprej vam želim predvsem zdravja, veliko srečnih trenutkov v letu 2018 pa tudi več daljših in debelih obdobij sreče. Z moje strani imate vso moralno podporo in čestitke za požrtvovalnost pri prizadevanju za blagostanje vseh Slovencev (blagostanje ni enako materialna blaginja). Pripomniti pa želim sledeče: NOV PLEBISCIT BI MORALE BITI PRLAMENTARNE VOLITVEV LETU 2018 Moje mnenje je (na podlagi dolgoletnih izkušenj), da se z mrtvo črko na papirju praktično ne da nič spremeniti oziroma izboljšati (nikjer, ne samo v družbeni ureditvi). Zato pustimo ustavo in džunglo predpisov s hudourniki sprememb v drugem planu. Na poti slovenskih otrok in družin v lepšo prihodnost je potrebno porušiti udbovsko boljševistični zid in zgraditi most resnicoljubnosti preko reke laži. To lahko storijo le slovenski volivci, če bodo namesto starih in novih obrazov na parlamentarnih volitvah za svoje odločevalce izbrali ljudi s srci, ki bijejo za Slovenijo (in se bodo zavezali za uresničitev predstavljenega programa). Kučanov zgodovinar Repe je namreč pred kratkim dobro zapisal sledeča realna dejstva: »Nekdanji komunisti so se porazdelili po različnih strankah, z njimi pa tudi navade in obnašanje. "Demokratični centralizem", novodobna "moralnopolitična neoporečnost", želja po obvladovanju vsega družbenega življenja, zahteve po brezpogojni uradniški in novinarski ubogljivosti, sledenje in nadzor, vloge tajnih služb, ne nazadnje manifestativna "afežejevska" emancipacija (razni ženski forumi po strankah in "starletne" poslanke)… so kaj več kot zgolj recidivi prejšnjega sistema v novodobnem kapitalizmu.« Tudi s slovenskim pravosodjem imam lastne grenke izkušnje, dva mandata pa sem spoznaval pravosodje kot sodnik porotnik. Trenutnemu katastrofalnemu stanju v sodstvu se sploh ne moremo čuditi oziroma spraševati, kako je to mogoče. France Popit je Kučanu februarja 1989 pred dokončnim razhodom 'starejših tovarišev' z reformisti, jasno povedal, da se oblast ne drži skupaj s 'pridiganjem', pač pa mora imeti partija kontrolo nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. (Vir Mladina). Sodišča niso slučajno na prvem mestu. Glede sodnikov pa je že Švejk ugotovil, da jim ni težko obsoditi ne krivega in ne nedolžnega. Zato vsa čast sodnikom, ki kot izjeme potrjujejo to pravilo. Če je res, da tukaj objavljeni (po mojem mnenju zelo dober) tekst ni smel biti prebran na prireditvi ob počastitvi dneva samostojnosti na sv. Jakobu nad Medvodami dne 26. 12. 2017, vas, g Vili, lepo prosim, da objavite ime oziroma imena, ki so vam to preprečili. Za kuliso, da se greh pove, grešnika pa ne (s tem je uspešno uveljavljen interes grešnikov), se zelo uspešno skrivajo ne samo grešniki, ampak tudi zločinci, kar je eden od ključnih problemov pravno urejene družbe. Glede Peterleta pa ne bi bilo nič narobe, če bi novembra 2005 zmogel verodostojno obrazložiti, kaj je počel v arhivih SDV pod oznako »občasni ali stalni vir SDV znotraj RKC«. Sodelovanja s tajno politično policijo oblastnikov (preteklih ali sedanjih) Peterle niti do danes ni uspel niti zanikati, obrazložiti in očitno tudi ne prekiniti. To dejstvo bi po mojem mnenju morali ponavljati vsak dan. Podobni javno objavljeni šifri SDV sta imela tudi oba pomembna pokojna Zagožna (naj počivata v miru). Navedeni so bili ključni možje SKD, SDS in SLS in tudi izvoljeni poslanci ministri in celo mandatar vlade iz vrst pomladnih strank. Aktivno in tudi pasivno sodelovanje z SDV pa je po mojem mnenju madež, ki ga ne more oprati nobeno čistilo. Oziranje na to preteklost pa zagotovo služi prihodnosti (po Adenauerju).