Tak kakor hrepení oko čolnarja
zagledat vajni zvezdi, Dioskuri!
kadar razgraja piš ob hudi uri,
ko se tepó valovi, grom udarja -

zakaj, ak vajnih zvezd zasije zarja,
vetrovam Eol kój zaklene duri,
po morji, po razjasnjenem azuri
kraljuje mir, potihne šum viharja -

tak, draga deklica! zvezd tvojih čakam,
takó in bolj še čakam hrepeneče,
oči zagledat tvojih svítle žarke;

zakaj, ak tí rekó bežát oblakam,
ak še takó vihari jeza sreče,
nebo se kój zvedri krog moje barke