Dve sestri videle so zmoti vdane
oči: bilo dekle je nizko ena,
bila je druga njíj visoka žena,
obe lepote cvet, in čast Ljubljane.

Pobegnil ták sem, kakor srna plane
od lovcov v prejšnjih časih ostreljena;
ko spet se strelcov truma ji zelena
prikaže in jo spomni stare rane.

Ak prašate, od kod strahota taka?
ranila mene z ojstro sta pušíco,
Kupído strelec, mati z njim njegova.

Ta dva sem mislil videti bogova:
za Amorja sem manj' imel sestríco,
bila je veči Veneri enaka.