DEJAN ŽNIDERŠIČ (OD LETA 2003)

se je kot enajstletni deček začel učiti bariton pri profesorju Dragu Gradišku in že po dveh letih tega zamenjal s pozavno. Pod mentorstvom Francija Arha je uspešno opravil sprejemni izpit na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani (SGBŠ) in se tako odločil za poklic glasbenika.

Ob zaključku šolanja na SGBŠ, leta 1998, je uspešno opravil avdicijo za pozavnista v Orkestru slovenske policije, kjer pa je igral le slabo leto. Istega leta je s kvartetom pozavn osvojil zlato plaketo na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Leto kasneje je na istem tekmovanju s pozavno zmagal v svoji skupini. Med služenjem vojaškega roka se je odločil, da bo v vojski ostal še nekaj časa, tokrat kot glasbenik in član Orkestra slovenske vojske, kjer je zaposlen še danes.

Že v mladih letih je imel veliko željo postati dirigent. Želja se mu je uresničila meseca septembra 2002, ko je prvič stopil pred orkester in ga pripravil za sodelovanje na koncertu ob 90-letnici rojstva Bojana Adamiča v Velenju, novembra istega leta. Od marca 2004 pa je uradni dirigent Pihalnega orkestra Krško.

DRAGO GRADIŠEK (OD 1975 DO 2003)

je prvo glasbeno znanje pridobil na GŠ Ravne na Koroškem, kjer je aktivno sodeloval tudi s Pihalnim orkestrom ravenskih železarjev. Srednje glasbeno šolanje je nadaljeval v Mariboru. Leta 1974 je diplomiral iz horna na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Jožetu Falantu. Med študijem je bil tudi redni član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije do leta 1975. Tega leta se je preselil v Krško in se zaposlil v takratni Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, kjer je prevzel vodenje pihalnega orkestra. Poučeval je tudi vse instrumente za orkester in vsako leto je bilo vpisanih med 25 do 30 učencev. Orkester je pod njegovim vodstvom številčno in kvalitetno rasel. Veliko njegovih učencev je nadaljevalo šolanje glasbe in dosegajo lepe rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

V kratkem prehodnem obdobju je vodil tudi Pihalni orkester Kapele in tri leta bobnarsko paradno skupino v OŠ Artiče, ki je dosegala lepe rezultate na državni ravni. Več let je honorarno poučeval na dislociranem oddelku Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto v Šentjerneju in 20 let igral v plesnem ansamblu Orioni na Otočcu. Več let je bil delegat v EMU (Evropsko združenje glasbenih šol).

V mesecu februarju leta 1992, je po odhodu prof. Josipa Klepca prevzel ravnateljevanje Glasbene šole Krško. S prihodom Draga Gradiška je šola doživela kar nekaj sprememb, saj so bili uvedeni oddelki, ki v preteklosti niso bili zastopani. Močna razširitev vseh oddelkov je dala možnost delovanja orkestralnim skupinam. Največji sestav med njimi pa je simfonični orkester, ki danes šteje 90 glasbenikov in ga vodi ravnatelj.

Kljub mnogim zadolžitvam je Drago Gradišek dirigiral pihalnemu orkestru vse do leta 2004, ko je dirigentsko palico zavihtel njegov naslednik Dejan Žnideršič. Vendar se od godbeništva še ni poslovil, saj še vedno prispeva svoje znanje, tokrat kot hornist.

MAKS UMEK (OD 1957 DO 1975)

je godbo na pihala Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj vodil polnih 17 let in enajst mesecev, pravzaprav vse do svoje smrti. Opravil je torej pionirsko delo, ki ne bo nikoli pozabljeno. Ob tem, da je imel manj hvaležno nalogo ''orati ledino'', jo je nadvse častno in uspešno opravil in dal godbi njeno končno podobo. Kot prvi je pričel z uvajanjem novih godbenikov v orkester in izoblikoval program tega dela. Znanje in ljubezen do igranja je vlil marsikateremu godbeniku. Maks Umek je za svoje predano delo v godbi prejel tudi visoko državno odlikovanje.