Zgodba se začenja leta 1926, ko je bila v Godnjavčevi gostilni v Starem trgu na pobudo gostilničarja Franca Godnjavca ustanovljena Trška godba. Ob ustanovitvi je godba štela dvanajst članov. To so bili: Franc Godnjavec, Viljem Godnjavec, Rudi Germovšek, Karel Kuntara, Stanko Kuntara, Ferdo Kmet, Polde Kralj, Ignac Sitar, Polde Krevs, brata Gabrijel in Štefan Juvanc.

Leta 1930 je godba prenehala delovati. Kljub njenemu razpadu pa je v ljudeh ostala želja po novi godbi, ki so jo tešili z malim trobentaškim zborom, ki je deloval v okviru trebanjskega gasilskega društva pod vodstvom Antona Hrena st. Zamisel o godbi je ponovno oživela v začetku leta 1938. Zaslugo za to pa je imel tedanji trebanjski dekan Ivan Tomažič, ki je v Starem trgu pri Ložu nakupil inštrumente. Vodenje godbe je prevzel organist Martin Ulaga. Godba je štela sedemnajst članov, nastopali pa so ob narodnih in cerkvenih praznikih, na gasilskih veselicah, pogrebih in fantovskih taborih. Leta 1939 pa so priredili celo svojo prvo veselico.

Zaradi vojne vihre je godba prenehala delovati, inštrumente, ki so jih zaplenili italijanski vojaki, pa sta takoj po osvoboditvi leta 1945 začela zbirati Anton Hren st. in Anton Hren ml. Pod vodstvom organista Martina Ulage je godba ponovno začela delovati. Godba je resnično zaživela, ko je leta 1954 postal njen kapelnik Jože Prpar, ki je godbi dal poseben pečat. Pri delu pa so mu pomagali Franc Zakrajšek, Stane Černe in Lado Požes, ki so opravljali funkcijo predsednika. Po odhodu Jožeta Prparja je vodstvo godbe prevzel Franc Zakrajšek, dokler ni v jeseni leta 1964 dirigentske palice prevzel Jože Teršar, strokovnjak na glasbenem področju.

Jože Teršar se je dela lotil z veliko vnemo. Za potrebe godbe je ustanovil glasbeno šolo, ki je bila sprva oddelek glasbene šole v Novem mestu. Izobrazil je veliko mladih fantov, ki so postali jedro godbe. V njegovem času so opravljali vlogo predsednika godbe Lado Požes, Janez Tratnik in Nace Škoda st. Pod dirigentsko palico Jožeta Teršarja je godba začela tudi koncertno nastopati. Izkazal pa se je tudi kot dober organizator, saj je godba z njegovo pomočjo dobila nove uniforme. Jože Teršar je maja leta 1973 godbo zapustil. Godba ni razpadla, za kar sta poskrbela prizadevni predsednik Nace Škoda st. in Stane Prijatelj, ki je godbo vodil strokovno, dokler ni v jeseni leta 1973 postal dirigent Ivo Matoš.

Ivo Matoš je vodil godbo šestnajst let. Godbo je s pomočjo Naceta Škode st., ki je bil predsednik godbe vse do leta 1977, in tajnika Staneta Prijatelja usmeril v načrtno in resnejše delovanje in jo pripeljal do njene 50. obletnice. Slavili so jo leta 1976. Istega leta pa se je godba registrirala kot samostojno društvo pod imenom Občinski pihalni orkester Trebnje in postala članica Zveze pihalnih orkestrov Slovenije. V okviru pihalnega orkestra je pričel delovati mladinski orkester pod vodstvom Iva Rančigaja. Ivo Matoš je z zavzetostjo in pravim pristopom spodbudil veliko mladih fantov, da so pristopili k orkestru. Tako se je zasedba v tistem času precej okrepila. Orkester je vsako leto sodeloval na različnih prireditvah (tradicionalna prvomajska budnica, proslave ob državnih in občinskem prazniku, promenadni koncerti, pogrebi, nastopi izven občinskih meja). Zelo dobro je sodeloval s Papirniškim pihalnim orkestrom iz Vevč in Mestno godbo iz Metlike. Leta 1975 je orkester začel sodelovati s tovarniško godbo Sandrik iz Slovaške, ki je poleg desetih drugih godb sodelovala na elitni proslavi 50. obletnice Občinskega pihalnega orkestra Trebnje.

Septembra leta 1977 je mesto predsednika orkestra prevzel Mitja Prijatelj. Njegova mladostna zagnanost je kmalu pokazala rezultate. Orkester je leta 1977 postal član Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Dobili so nove letne in zimske uniforme, poleg tega pa se je tudi številčno okrepil in pomladil. Nabavili so nove inštrumente in nastopili v slovenskem filmu Krč, ki so ga snemali v Mokronogu. Leta 1980 so trebanjski godbeniki gostovali pri prijateljski godbi Sandrik na Slovaškem. V istem letu je trebanjska občina navezala prijateljske stike z italijanskim mestom Guastalla, pihalni orkester pa s tamkajšnjo godbo, malo kasneje pa še z Rudarsko godbo iz Trbovelj. Leta 1981 je gostoval v pobrateni občini Obrenovac v Srbiji, leta 1982 pa v italijanskem mestu Guastalla. Orkester je nastopal na Vinskem sejmu v Ljubljani, Pevskem taboru v Šentvidu, na Tednu dolenjskega cvička, na srečanju različnih pihalnih orkestrov, vsako leto pa je priredil tri samostojne koncerte. Mitja Prijatelj je skrbel tudi za izobraževanje in štipendiranje članov orkestra preko glasbene šole in ZPOS.

Konec leta 1983 je vodstvo orkestra prevzel Franc Jevnikar, ki je začel orkester urejati tudi organizacijsko. Obnovil in poglobil je odnose s trebanjsko glasbeno šolo in sklenil pogodbo o sofinanciranju šolnine za mlade godbenike. Orkester je še vedno strokovno napredoval in veliko nastopal tudi izven občinskih meja, v Veliki Gorici na Hrvaškem in Ilijašu v BiH, dobil pa je tudi priznanja družbene skupnosti, in sicer Plaketo občine Trebnje, Plaketo tabora likovnih samorastnikov, Priznanje Občinskega odbora ZB Trebnje in Priznanje OF. Leta 1986 je orkester slavil že svojo 60. obletnico, kjer je bilo navzočih enajst pihalnih orkestrov. Prof. Ivo Matoš je leta 1990 godbo zapustil.

Predsednik Nace Škoda ml., ki je prevzel to funkcijo leta 1989, je zaprosil Matoševega učenca in sina Jožeta Teršarja, takrat še študenta glasbe, Igorja Teršarja, da prevzame orkester. Pod njegovim vodstvom se je orkester, ki je pred tem nekoliko stagniral, začel v letu 1990 ponovno razvijati strokovno in tudi organizacijsko. Igor Teršar je takoj imenoval za svojega pomočnika Igorja Hribarja, s katerim sta vzgojila preko trideset novih godbenikov. V orkester pa je Igor Teršar uvedel oboo, pozavne, timpane, ksilofon, zvončke in baterijo. Orkester je ohranil vse tradicionalne nastope, poleg tega pa je vsako leto sodeloval na tradicionalni prireditvi Iz trebanjskega koša. Začel je s tradicionalnimi novoletnimi koncerti, sprva še v prostorih trebanjskega kulturnega doma, kasneje pa v telovadnici OŠ Trebnje. Leta 1992 je orkester slavil 65. obletnico delovanja in ob tej priliki posnel svojo prvo glasbeno kaseto z naslovom Triglav moj dom.

V tem času je orkester pričel tekmovati na tekmovanjih Zveze slovenskih godb in dosegel odlične rezultate. Dobil je tri zlate plakete, in sicer leta 1992 v tretji težavnostni stopnji, leta 1995 v drugi in leta 1998 v prvi stopnji, s čimer se je orkester uvrstil v najvišjo koncertno skupino in v vrh slovenske in evropske poustvarjalnosti. Poleg številnih odličnih nastopov doma, pa se je orkester leta 1995 udeležil revije in svetovnega tekmovanja godb v norveškem mestu Hammar na festivalu Janitsjarfestivalen Hamar in v III. kategoriji osvojil tretje mesto. Uspeh ni ostal neopažen, saj so o njem pisali časopisi tudi na Norveškem. Mnogo organizacijskega dela, ki ga je bilo potrebno opraviti, je poleg predsednika padlo tudi na dirigenta.

Leta 1995 je orkester navezal stike z godbo Lauingen iz Nemčije in istega leta že sodeloval na tamkajšnji prireditvi Park fest, kjer je uspešno promoviral slovensko glasbo. Istega leta, v mesecu oktobru, je bil v Mariboru 47. kongres mednarodne glasbene zveze CISM, kjer so podelili priznanja šestim trebanjskim godbenikom: medaljo s križem sta prejela Mitja Prijatelj in Nace Škoda st. za posebne zasluge pri razvoju orkestra, priznanja za več kot 35 let aktivnega igranja v godbi pa Darko Bec, Ivan Hren, Anton Hren in Lado Požes, nekaj let kasneje pa so priznanje prejeli še Alojz Gracel, Nace Škoda ml. ter Rudi Germovšek.

Dirigent profesor Igor Teršar in predsednik Nace Škoda ml. sta navdušila učiteljico športne vzgoje Darjo Korelec, da je postala mentorica trebanjskim mažoretam, ki so ob koncu leta 1995 že pričele z vajami. Mažorete so organizacijsko postale sekcija pihalnega orkestra, leta 1996 pa so že prvič nastopile skupaj z njim. "Začetki so bili zelo zanimivi, saj so se dekleta lotila nečesa, kar v trebanjski občini še ni obstajalo. S pomočjo staršev deklet in razumevajočih sponzorjev smo prišle do potrebne opreme, nato pa so se začeli že prvi nastopi," se spominja Darja Korelec. V prvem letu delovanja so mažorete imele že preko dvajset nastopov, naslednje leto so se včlanile v Zvezo mažoret Slovenije in si s tem odprle pot do kvalitetnih seminarjev, udeležbe na srečanjih in raznih državnih ter evropskih tekmovanjih, in sicer na Hrvaškem, Češkem, Poljskem, Slovaškem, v Angliji in leta 2005 tudi v Romuniji. Trebanjske mažorete so leta 2005 že slavile svojo 10. obletnico delovanja in v tem času dosegle pomembne uspehe kot samostojna skupina, saj so bile večkrat državne prvakinje na tekmovanju slovenskih mažoretnih skupin, dosegle pa so tudi odlične uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Od leta 1996 mažorete pogosto nastopajo skupaj s pihalnim orkestrom, zaradi katerega so bile tudi ustanovljene. Leta 2007 so se udeležile evropskega prvenstva mažoretnih skupin, ki je potekalo v Črni Gori. Zasedle so odlično peto mesto in so bile najbolje uvrščena skupina iz Slovenije, s tem pa prehitele tudi aktualne državne prvakinje.

Orkester je leta 1997 organizacijsko prevzel Daniel Metelko, ki je že prej sodeloval pri navezovanju stikov z godbo iz Nemčije, kot predsednik pa je godbi še tesneje povezal. Godbi sta si potem še nekajkrat izmenjali obisk. Leta 1997 je Občinski pihalni orkester Trebnje nastopil skupaj z mažoretami na odmevni kulturni prireditvi Evropski mesec kulture Ljubljana 1997 na Prešernovem trgu v Ljubljani. Pod okriljem orkestra je ponovno začel delovati mladinski orkester pod vodstvom Igorja Hribarja in pozneje Primoža Kravcarja. Pod njegovim vodstvom je mladinski orkester gostoval tudi v Nemčiji.

Leta 1999 je bil prvič organiziran mednarodni festival godb in mažoretnih skupin, na katerega je orkester povabil godbe in mažoretne skupine iz domovine in tujine. Festival je postal tradicionalna prireditev, ki se odvija vsako drugo leto. Leta 2001 je orkester praznoval 75. obletnico delovanja in ob tej priložnosti razvil svoj prapor ter v lastnih prostorih posnel tudi zgoščenko. V tipičnem okolju vinskih goric je posnel tudi videospot, ki je bil predvajan na TV Slovenija.

Septembra 2002 je dirigentsko palico prevzel Tomaž Zlobko, vsestranski in vrhunski glasbenik. S svojimi izkušnjami in sodelavci je uspešno izpeljal že tradicionalni novoletni koncert, septembra 2003 pa je dirigentsko palico prevzel Srečko Devjak, skladatelj in doktor informacijsko–upravljavskih znanosti, ki je uvedel nove načine igranja in nove poglede na glasbo. Istega leta se je orkester udeležil 2. tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem tekmovanju v Velenju in dosegel srebrno priznanje.

Leta 2004 je predsedniški stolček prevzel Borut Kolenc. Orkester je sodeloval tudi pri snemanju oddaje ob jubileju Lojzeta Slaka, ki je bila predvajana v sklopu silvestrskega programa TV Slovenija. Poleg tega je gostoval na Hrvaškem, in sicer v Malinski na otoku Krku, kjer se je orkester pripravljal na prej omenjeno tekmovanje. Godbeniki iz Trebnjega so leta 2004 gostovali pri prijateljski godbi v mestu Lauingen v Nemčiji na njihovi proslavi ob 430-letnici glasbe v tem mestu. Leta 2005 se je orkester udeležil XXV. tekmovanja slovenskih godb v 1. težavnostni stopnji v Desklah, kjer je dosegel srebrno listino. Istega leta je orkester gostoval v madžarskem mestu Sarvar pri tamkajšnji godbi, s katero je navezal prijateljske stike leta 2004 v mestu Lauingen.

Orkester je v svojih dosedanjih nastopih sodeloval z različnimi skupinami in posamezniki, med njimi s pevko Terezo Kesovijo, harfistko Mojco Zlobko, z Oktetom Lipa, z različnimi zbori in ansamblom Štajerskih 7.

V zgodovini je orkester pogosto menjaval vadbene prostore. Najprej so vadili v hiši Jožeta Zupančiča v Trebnjem, potem tudi na podstrešju lesene hiše, last godbenika Naceta Slaka. Od leta 1952 do leta 1966 v Prosvetnem domu, nato pa v prostorih stare osnovne šole ob sedanji avtobusni postaji. Z izgradnjo nove osnovne šole na Kidričevi ulici 11 je leta 1981 pričel z vajami v prostorih te stavbe. Sčasoma so se povečale prostorske potrebe osnovne šole in potrebno je bilo poiskati nove prostore. Možnost se je pokazala s preureditvijo telovadnice nekdanje osnovne šoli na Kidričevi 2. Ideja je bila po zaslugi tedanjega župana Cirila Pungartnika in dirigenta Igorja Teršarja v začetku leta 2002 tudi realizirana. S tem je orkester dolgoročno dobil zelo dobre pogoje za delo.

Predsednik Borut Kolenc je godbi priskrbel nove uniforme, tako godbeniški kot mažoretni sekciji. Vodenje orkestra je leta 2007 spet prevzel Igor Teršar, ki je medtem magistriral iz družboslovnih ved. Uspešno je izpeljal božični koncert v trebanjski cerkvi in že tradicionalni novoletni koncert. Z orkestrom ima velike načrte, za katere pa boste gotovo izvedeli ob nadaljnjem spremljanju našega orkestra.