Toliko o mojem ne-pisanju :D
(zlomljene veje ne morejo
zgraditi splava napisati
resnice in si na roko narisati
čaplje)
Pijem kavo ob eni popoldne
in čečkam po računalniku
kolikor se pač da po ekranu čečkati
dokler ne poči Gre preprosto za
krajšanje misli in ne trudim se
da bi presegla lastne stavčne
strukture ker je včasih pretežko
in zahteva veliko obračanja
navzven in okoli in znova
kot bi lahko mačka ulovila
lasten rep In niti ne berem
zgolj sledim prstom ki tipkajo
brez niti ki sem jo podarila
vrvohodcu In zdaj ga nimam
nikamor obesti pa tudi ni
najbolj navdušen nad visenjem
na steni Bo v predalu Bo med
prahom in lahko bo kihal skupaj
z mano Bova jokala in nihče
se ne bo pretvarjal da čuti
Zgolj lupine ki jih premetava
plima in Luna in Jupitri Čisto
preprosto kot rišejo otroci
Hiška drevo in sonce Tudi oblak
se smeje ker je taka pač
platforma operacijski sistem
ki so nam ga vgradili ob ugrizu
v jabolko Jabolka pa je seveda treba
zavorovati pred škodljivci Zato
špricamo mešamo se obračamo
navzven da bi tiste neumne
kodekse razumeli in bi lahko končno
zaživeli s svojim bistvom Pa koga
bistvo sploh briga? Kot da ne
živimo dneva iz dan in se mečemo
na ekrane (na katere ne gre čisto nič
čečkati) svoja bedna življenja in
mnenja in resnice In nekje na začetku
sem obljubila da bo resnica Na koncu
(oz. že par tisočletji pred tem) pa je
itak vsem jasno da nimam pojma
In tako preprosto
tako neumno
neumno
neumno
An ban
Vija vaja
Ven
Jul 05, 2015