Toliko o mojem ne-pisanju :D

(zlomljene veje ne morejo

zgraditi splava napisati

resnice in si na roko narisati

čaplje)

Pijem kavo ob eni popoldne

in čečkam po računalniku

kolikor se pač da po ekranu čečkati

dokler ne poči Gre preprosto za

krajšanje misli in ne trudim se

da bi presegla lastne stavčne

strukture ker je včasih pretežko

in zahteva veliko obračanja

navzven in okoli in znova

kot bi lahko mačka ulovila

lasten rep In niti ne berem

zgolj sledim prstom ki tipkajo

brez niti ki sem jo podarila

vrvohodcu In zdaj ga nimam

nikamor obesti pa tudi ni

najbolj navdušen nad visenjem

na steni Bo v predalu Bo med

prahom in lahko bo kihal skupaj

z mano Bova jokala in nihče

se ne bo pretvarjal da čuti

Zgolj lupine ki jih premetava

plima in Luna in Jupitri Čisto

preprosto kot rišejo otroci

Hiška drevo in sonce Tudi oblak

se smeje ker je taka pač

platforma operacijski sistem

ki so nam ga vgradili ob ugrizu

v jabolko Jabolka pa je seveda treba

zavorovati pred škodljivci Zato

špricamo mešamo se obračamo

navzven da bi tiste neumne

kodekse razumeli in bi lahko končno

zaživeli s svojim bistvom Pa koga

bistvo sploh briga? Kot da ne

živimo dneva iz dan in se mečemo

na ekrane (na katere ne gre čisto nič

čečkati) svoja bedna življenja in

mnenja in resnice In nekje na začetku

sem obljubila da bo resnica Na koncu

(oz. že par tisočletji pred tem) pa je

itak vsem jasno da nimam pojma

In tako preprosto

tako neumno

neumno

neumno

An ban

Vija vaja

Ven