Zložila se je v kovček Prodala anonimnežem na spletu in zazehala
ko so jo poslali na nov avtobus Bilo je očitno da je je preveč za
kratek verz in začetno uverturo v molu "Pišeš ljubezensko poezijo?"
"Te zanimajo časovne koordinate Zemlje?" "Lažeš?" Otresla se je
trepljajev po ramenih nogah višjih in nižjih točkah ki naj bi bile tam
za vzdihovanje Ni vzdihovala Ni se tresla kot premražena kobilica
Že dolgo je zmrzovala zaradi oddaljenosti Bližje ni upala ker ima
stopljen led manjšo prostornino Če bi se razlezla bi izgubila
hrbtenico "Si jo že?" "Si že … tanka?"
Prostor je bolj obvladljiv
ko je enodimenzionalen zato se premika v intervalih Po črvje
zlaga sebe v neskončne kolone vibracij Vodna gladina valovi
skupaj s premikanjem zvezd Zvezde se ne premikajo veliko
in ona zna dobro čakati Populi si obrvi Pripravi se na
novo trepljanje "Dobro je" "Ampak pesem ne sme biti tako
blizu" Njene oči so zelo daleč Prikimava "Vsaka beseda mora
stati tam z razlogom" Je tiho Ve da nihče ne pozna nobenega razloga
Diha "Tudi če ljubiš ne moreš tako postavljati priredji" "Danes
preštevamo verze" Kolena pomakne bližje Z roko skorajda nehote seže
pod mizo "Čutiti ni dovolj" Prsti potujejo po tujih hlačnicah in
se oklevajoče ustavljajo "Čutiti ni …" Še višje seže vzdih Globje
barva njenih las in prostor se razširi Mize se izbočijo Vonji
priplavajo izpod posod in sadja Ona sanja brezmejnost "Čutiti
je preveč" Dvigne obrvi se nasmehne pomaha in trene
z očmi Že zdavnaj se je zložila v kovček Vrgla se bo v roke
naslednjemu
Oct 03, 2015