Nekaj me muči že par dni, pa bom zapisala. Sicer pa je itak že skrajni čas za nov blog. Ne vem če bo dolg, sploh pa to ni pomembno. Vem samo, da ko me bocka, pišem. Ko me ne, ne pišem. Dolgo sem bila mirna.

V glavnem, kot nekateri veste, sem že nekaj časa samska. Vedno se mi zgodi, da imam po določenem času samskega stanu dovolj in bi se crkljala. V bistvu bi bila zaljubljena in ljubljena.

Tako sem se odločila, da nekoliko obnovim svoj profil na ona-on, posodobim podatke, še sliko gor vržem, pa bo. Hm, pa bo, da. Ok, nisem lepotica, še manj fotogenična. In, verjemite, to je strašna kombinacija. Sem dala dve fotki, ki to prikrijeta, tako da zgledam dokaj solidno. Je pa sama predstavitev dokaj neprivlačna za moške. Kolikor sem razumela nekatere moške prijatelje, premalo "ubogo ženstvena". Halo??? Ali res moški še vedno iščete uboge mlade punce, ki jim boste prali možgane, jih oblikovali po svoji meri, vodili skozi življenje, jih usmerjali in imeli doma? Ne, ne verjamem. Ker četudi to pri nekaterih drži, bom raje malo dalj časa iskala ali pa sama ostala. Tako profil ostaja nespremenjen. Pa naj si mislijo, da sem zajebana. Saj sem ;)

Neki dan sva s prijateljem sedela na pijači in se pogovarjala o vezah, takšnih in drugačnih. On je poročen, situiran, privlačen moški mojih let. In kot vsi takšni moški, ki jih poznam, svojo ženo vara. No, skoraj vsi. Ne, ne obsojam ga. V bistvu z veseljem poslušam njegove ljubezensko-posteljne prigode. Ne vem koliko on mene z veseljem posluša, obdelava pa tudi moje. In sva se zataknila pri vprašanju kje najti moškega zame oziroma za žensko v štiridesetih nasploh, ki je samska. Takoj na začetku sva (morala) odpisati vse nočne klube in podobne night entertainment social prostore. Ker so, prvič, po večini vsi opiti, drugič, poročeni oz. vezani, tretjič, iščejo mlada, postavna dekleta v dvajsetih. Po možnosti za eno noč. In to vsi, od tistih dvaindvajsetletnikov, pa do pohotnih šestdesetletnikov. Sploh pa v Ljubljani ponoči srečaš več ali manj mladino. 

Če se malo vrnem na prijatelja. Tudi sam ima svoje afere predvsem z dekleti, ki so pod 30. Tako da, še ljubica 40-letniku je praktično nemogoče postati.

Pa sva šla naprej. Seveda tudi bari in gostilne odpadejo. Sediš z družbo, mogoče pride do spogledovanja z nasprotnim spolom za sosednjo mizo, to je pa tudi vse. 

Busi, vlaki (se sploh še kdo vozi z vlakom?), pločnik, trgovina...Praktično nemogoče. Kdo pa še verjame v ljubezen na prvi pogled oziroma komu se je nazadnje zgodila? Potrebno se je spoznavati, govoriti, poslušati, se v oči gledati, ovohavati,... Vsaj pri meni.

Na koncu sva se nekako strinjala, da bi bilo še "najlaže" na zabavi od prijatelja(ice), kjer spoznaš še druge njegove/njene prijatelje. Pa dobro, ali naj zdej čakam na redke privat žurke in celo noč oprezam za morebitnimi samskimi moškimi?

Ne, ne bo šlo. Preveč zakomplicirano in preveč časa vzame.

Da ne razpredam preveč, skratka, ni kaj veliko možnosti. 

Ostanejo nam torej portali kot so ona-on. In veste, kaj? Delujejo. Poznam kar nekaj parov, ki so se spoznali na takšen način in zadeve tečejo. 

Če se bo pri meni zadeva obnesla, ne vem. Ker sem res nekoliko zahtevna. Me moti slovnica, na primer. Ali ni popolnoma zgrešeno, da v predstavitvenem stavku, ki naj bi pritegnil, ne uporabljaš ločil? Meni je. Pa pri prvem mailu tudi. Seveda zahtevam tudi izobraženega, takšnega, ki ne živi pri starših, da je samski je itak pogoj (malo čudno bi mi pa bilo, da ni niti ločen pri 45-ih?), dobro je, da je višji od mene, ne prestar in ne premlad. Seveda mi mora poslati sliko.

Da, in zdaj mi pišejo. Priznam po pravici, da ne kaj dosti in sploh ne takšni, ki bi bili po mojih merilih. Bomo videli, mogoče vas pa nekega dne, tiste s FB, presenetim in spremenim status. 

Upam, da je jasno kje me čevelj žuli. Če pa ni, pa pokliči, gremo na kavo, predebatiramo in razčlenimo zadeve v nulo :)

Uživajte!