Nikoli si nisem mislila, da bom blogerka. Saj, če sem popolnoma iskrena, se nimam za blogerko. Kdo sploh je bloger? Vsak, ki ima svoj blog? Hmm, veliko jih/nas je. Tistih, ki pišemo spletni dnevnik. In na wikipediji dobite obširno razlago blogerstva.

Vedno sem se videla kot pisateljico leposlovja, ne blogerko. Zahvala za začetek gre prijatelju Dušanu, ki sem ga po (ne)srečnem naključju spoznala letos spomladi. Sem dolžna zahvalo: Hvala Dušan. Terapija deluje :)

Za pisanje tega zapisa sem se odločila zaradi razočaranja nad slovensko blogersko sceno. Oziroma nad večino slovenskih blogerjev. Nekateri bodo rekli, da se kot novinka nimam kaj "vsajati". Naj. Lahko se ostali vsajajo nad mano. Opažam namreč, da je kvaliteta blogov izredno nizka. Od strašnih slovničnih napak (razumem, da nismo slavisti in da se pri vsakemu najde napaka, ampak osnovno znanje pa le mora biti), pa do zapisov brez repa in glave. 

Čeprav, mogoče nimam prav, s tem svojim negativizmom. Spletni dnevnik lahko piše vsak. O filmih, modi, politiki, avtomobilih, prijateljstvu,..Tudi vojak, ki je ustrelil policista ga je pisal. O sebi je pisal, pa ni bil nihče pozoren. 

Torej, če lahko piše vsak, v čem je smisel pisanja bloga? Ko pravim vsak, mislim predvsem na osebke, ki nimajo v glavi razdelane pol pizde, kaj šele, da bi to malo spravili na papir/računalnik. 

Zakaj potem sploh pisati, podajati svoje mnenje? Gre za sizifovo delo? Če je pisanje brez pomena, ne gre.  

Vzemimo konkretno blog o filmih oziroma blog, kjer avtor podaja svojo lastno, subjektivno, oceno filmov. Kdo je on, da bo meni govoril kateri film si zasluži oceno 3 in kateri 8? Če bi upoštevala mnenje slovenskega blogerja (katerega mimogrede cenim), ki se ukvarja s kritiko filmov, si ne bi nikoli ogledala filma, ki mu sama dam oceno devet, on pa mu je dal tri. Pa sem odlična poznavalka filmskega sveta. Filmofil, bi rekli moji prijatelji.

In vzemimo, spet konkretno, blog, kjer avtor/bloger podaja svoja razmišljanja tja v tri dni. Kot jaz danes. Vas res zanima moje razmišljanje o blogerstvu in blogerjih? In moje politično prepričanje, razmišljanje o alkoholu, moških in tako naprej? Ne vem če...

Ali pač. Da ne bom podajala samo negativnih kritik. SO pa tudi izvrstni pisci v teh blogerskih vodah. Ne vem, če imajo od svojega pisanja kaj več koristi kot tisti zanič pisci, torej lastno zadovoljstvo ali terapijo kot jaz. Upam, da imajo. Lepo bi bilo slišati, da so se zrna ločila od plevela na način, ki se kaže v zaslužku. Da, v zaslužku!

Ali pa smo vsi skupaj samo virtualna, pisana podoba, različica akterjev BB-ja?