13.00.

Tako mi je že dolgčas, da sem se odločila danes začeti s pisanjem čisto pravega tedenskega spletnega dnevnika. Že nekaj časa se poigravam s to idejo, in ves čas sem mislila, da bi, če že, bilo dobro začeti v ponedeljek.

Tudi sobota bo v redu.

Ob 9ih sem, po enoinpolurnem premetavanju v postelji, vstala. Začudena nad željo po hrani in ne kavi ter cigaretu, sem zmazala jogurt s kosmiči (ni mi povsem jasna želja po te vrste hrani v zadnjem mesecu) in skuhala kavo. Še vedno lačna, željna mamine hrane, ji pošljem sms, če mi po Petri pošlje kosilo.

Sledila je vsakodnevna jutranja rutina pitja kave na postelji, branja novic na internetu in 5 cigaret.

10.20. Dolgčas.

10.30. Namenim se pomiti okna. Če že imam novo pisalno mizo, izza katere je lep pogled na grad, naj bodo vsaj okna čista.

10.40. Dolgčas. Facebook. Kajenje.

10.45. Grem malo zadremat. Dozdeva se mi, da se mi spi. Bilo bi lepo, če bi mi po dolgem času, uspelo "daydreamat" ;)

12.00. Po uroinpol trajajočem kobacanju pod odejo, vstanem, zvijem nekaj cigaret in razmišljam kaj dalje. Dolgčas.

Nič se mi ne da. Pa je dela. Je tudi učenja. Pogledam kolo v sobi, pogledam čez okno drugo kolo pred blokom. Nič, tega iz sobe bom odnesla pred blok in oba skupaj zaklenila. Bom drugič razmišljala kaj storiti ko bo treba kam iti. Pa še rima se ;)

Med hojo navzgor po stopnicah, pade odločitev o začetku pisanja dnevnika.

13.00. Beginning.

13.25. Čas je, da skuham kosilo. Nisem ravno lačna, ampak počutje ni najboljše s skoraj praznim želodcem. Pesto špageti. Vmes preko fb poklepetam z Dušanom.

13.40. Kosilo.

13.55. Bilo je dobro. Navdušena nad novo pisalno mizo in tako čistimi okni, da se zdi, kot da jih ni. Kar lep dan je zunaj, kljub napovedi neviht. Ves teden sem čakala soboto, da bom ves dan v postelji. Jaz, knjiga, tv in komp. Sobota tu, meni dolgčas.

Napisala bom plan za naslednji teden in naredila koledar, ki ga bom nalimala na mizo. Malo kasneje. Med pisanjem misli švigajo, dobivam ideje za blog.

Še ena ura do začetka kvalifikacij F1. Vnovičen poskus spanja.

15.10. Očitno sem res zadremala. Oko vržem na mute TV, kjer piše, da je Kimi drugi. Dobro. Pristavim za kavo in gledam. Neverjetno dobro mu gre za letošnjo sezono.

16.05. Eh, smola. Težave z dirkalnikom v zadnjem delu kvalifikacij. Bo jutri boljše, je bilo že slabše :)

Nisem več vajena celodnevnega poležavanja. Ni mi fajn. Vendar se je lenoba že tako ugnezdila v moje telo, da ne zmorem nič drugega. Razmišljam, če bi si pogledala film Deep throat (izključno iz izobraževalnega vidika, da vidim čemu vsa ta fama okoli njega. Predvčerajšnjim sem namreč pogledala film Lovelace), brala knjigo, naredila plan dela za prihajajoči teden,...

Da, plane rada delam. Veliko bolj uživam v planiranju kot v delanju kljukic, ko je delo opravljeno. Ne morem se znebiti občutka, da je nedelja. Še dobro da ni, ker še nisem pripravljena na ponedeljek. In današnjega dne ne mislim ponoviti jutri.

Spomnim se, da se bom v ponedeljek prvič udeležila prostovoljnega dela. Komaj čakam. Zaenkrat še nisem prepričana, če bi tukaj, na blogu, konkretno pisala o mojem prostovoljstvu. Zato raje počakam, da mi kasneje ne bo žal.

In vi? Ste kaj prostovoljni? Upam, da odprete svoje denarnice ali si vzamete čas ter pomagate tistim z manj sreče. Ali zapravljate samo zase in vam je še napitnino natakarju težko pustit?

Zadnjič sem razmišljala o denarju in vsemu kar je vezano na denar. Kar pa je itak vse. Pravijo, da je lažje biti nesrečen v bmw-ju kot na kolesu. To je res. Iz prve roke vam povem. Torej, pomislila sem, kako nekateri ljudje potrebujejo lekcijo kar se financ tiče. Nekaterim resnično privoščim en teden (je dovolj?) siromaštva. Ko ne bi vedeli ali bodo naslednji dan imeli kaj za v usta, ko ne bi vedeli ali bodo naslednji mesec še imeli streho nad glavo, ko bi bil na mizi kup neplačanih računov in bi po možnosti na vrata trkal še kakšen izvršitelj. Ko bi jim 1 € pomenil veliko!

Bi potem spremenili svoj način razmišljanja, gledanja, delovanja do sebe in ostalih?

Zašla sem. To je že tema drugega zapisa.

16.25 je ura. Dolgčas mi je. Pred blokom nekdo ropota s kosilnico. Skočim v hladilnik po malo cockte in vmes opazim, da je treba pobrat perilo. Zvem, da ne bo mamičinega kosila.

Pozabila povedat, da sem zaljubljena. V škornje vredne 240€, znižane na 90€. In jih občudujem na internetu. Ker se mi sanja ne kje bi dobila 90€ :(

16.45. Mala, velika, takšna in drugačna - gospodinjska opravila. Poleg dolgčasa, seveda.

Vmes sem bila za 10 minut prisiljena komp. prestaviti na mizo, ker je bilo potrebno preobleči posteljo. Če sem že ravno pri mizi - strašno sem bila razočarana nad mojimi moškimi prijatelji, kolegi,...da se ni našel eden, ki bi mi jo pomagal sestaviti. Vem, da to veliko pove o meni, še več pa o njih. No, ampak ne bom tu svojih frustracij zdravila. Prihodnjič ;)

17.50. Stanovanje je več kot zadovoljivo, perilo se pere, meso v marinadi. Kaj sedaj? Dolgčas.

Grem se pobarvat, stuširat, jest in brat knjigo. Ker tega ne mislim več pisat.

Dokončno se odločim, da ne bom pisala enotedenskega spletnega dnevnika. Ker me dela neproduktivno, ker je dolgočasen še meni, predvsem pa zato, ker me moti ta vaš vdor v mojo zasebnost ;)

Lepo nedeljo želim in ne pozabite drug na drugega.

18.00. Over&out