Bivši predsednik Milan Kučan je bil slavnostni govornik na prireditvi ob Ruski kapelici pod Vršičem, ki se je udeležil tudi ruski premier Dmitrij Medvedjev.

Bolj zanimivi kot gospodarstveniki so politiki v slovenski proruski navezi. Vsekakor ima najvišji rang med njimi zunanji minister Karl Erjavec, ki se je v tem krogu znašel predvsem zaradi stranke, ki so jo obdali rusofili. Erjavec je mednarodno najbolj zaslovel po lanski ponudbi, da bi bila Slovenija oziroma on v njenem imenu posrednik med EU in Rusijo v sporu zaradi Ukrajine. Kot da bi pozabil, da Slovenija ni (več) neuvrščena država, ampak članica EU. Ob odprtju že omenjenega ruskega muzeja v Mariboru se je srečal z ruskim kolegom Lavrovom, letos pa se je v imenu slovenske vlade udeležil ruske parade ob dnevu zmage v Moskvi in tako odrešil predsednika države Boruta Pahorja, ki se mu rusofilstvo gabi. Najbolj vznemirljivo pa je Erjavčevo iskanje strateških partnerjev za privatizacijo slovenskih podjetij v Rusiji. Pred dvema letoma se je ruski minister za komunikacije Nikolaj Nikiforov zanimal za nakup bank, aerodroma in Telekoma Slovenije. Ključni problem je v tem, da so potencialni kupci podjetja v lasti ruske države oziroma vlade in njihovo poslovanje dejansko usmerjajo iz Kremlja, torej iz pisarne predsednika Putina. Za zdaj največji met Putinovih gospodarstvenikov v Sloveniji je jeklarska družba SIJ, ki je v večinski lasti ruske poslovne skupine Koks.

Ključni akterji slovenske proruske politike so seveda zunaj Desusa. Gre za krog okoli Milana Kučana, predvsem so to Danilo Türk, Gregor Golobič, Roman Jakič, Zoran Janković, Janez Stanovnik oziroma borčevska organizacija, tudi podpredsednik SD in razrešeni obrambni minister Janko Veber. Sem bi lahko uvrstili tudi direktorico Foruma slovanskih kultur Andrejo Rihter (nekdanjo ministrico za kulturo iz vrst SD), nekatere nekdanje veleposlanike v Rusiji in nekatere novinarje, zlasti (nekdanje) dopisnike iz Moskve in kronista Aleksandra Lucuja, ki je v svojem rusofilskem spisu v Nedeljskem Dnevniku napovedal celo prihod papeža na prireditev ob Ruski kapelici. Pri Danilu Türku je ljubezen do Rusije najbrž povezana z njeno podporo njegovi kandidaturi za generalnega sekretarja OZN. Tako kot praviloma obiskuje vse »proruske« prireditve, ga je pogostokrat videti tudi na veleposlaništvih drugih vplivnih držav. Celo pri novemu ameriškemu veleposlaniku Brentu R. Hartleyju naj bi že lobiral, čeprav ga v ZDA obravnavajo kot rusofila in nasprotnika Nata, saj je kot slovenski veleposlanik pri OZN Slovenijo včlanil v New Agenda Coalition. Ampak naš nekdanji predsednik očitno misli, da so to Američani kar pozabili in še najprej upa, da ga bodo podprli za tako pomembno mesto.

Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.