‘Svoboda samo za pripadnike vlade, samo za člane stranke – tudi če jih je zelo veliko – ni svoboda. Svoboda je vedno svoboda drugače mislečih.’ (Rosa Luxemburg)

Na Neila deGrasse  Tysona sem prvič postala pozorna, ko je hecal Jona Stewarta, da se v uvodni špici Daily Showa Zemlja vrti v napačno smer. Kmalu zatem pa je sledila še dokumentarna serija Cosmos, v kateri se Tyson izvrstno znajde kot pripovedovalec (Cosmos je poleg bolj piflarsko naravnane serije Through the Wormhole, ki jo vodi Morgan Freeman, pravcata poslastica za vse znanstvene navdušence in obe toplo priporočam).

Pred dnevi pa sem zasledila njegov prispevek v Huffington Postu, v katerem sicer govori o tem, kako znanost deluje in zakaj se obnese. Če povzamem: gre za objektivne resnice, ki jih lahko preveri kdorkoli in kadarkoli ter držijo, če vanje verjameš ali ne.

V nadaljevanju pa je sledilo tole:

…personal truths are what you may hold dear, but have no real way of convincing others who disagree, except by heated argument, coercion or by force. These are the foundations of most people’s opinions. Is Jesus your savior? Is Mohammad God’s last prophet on Earth? Should the government support poor people? Is Beyoncé a cultural queen? Kirk or Picard? Differences in opinion define the cultural diversity of a nation, and should be cherished in any free society. You don’t have to like gay marriage. Nobody will ever force you to gay-marry. But to create a law preventing fellow citizens from doing so is to force your personal truths on others. Political attempts to require that others share your personal truths are, in their limit, dictatorships.

Kako zelo – žal! – takšna preprosta miselnost primanjkuje v našem prostoru: naj gre za kampanjoZLOvenija, referendum o zakonski zvezi (ki bo prikladno potekal tik pred največjim krščanskim praznikom) ali prepoved nošenja burke in nikaba. Ne gre več samo za prakso nabiranja cenenih političnih točk, kot opozarjajo Markeš in drugi, gre za veliko več. Osebne resnice – po katerih izoblikujemo vsa svoja mnenja in jih ne moremo vsiliti drugim brez hude krvi in prisile – so stvar vsakega posameznika in so nedotakljive, če le ne škodijo tretjim osebam. Z odrekanjem pravic in nespoštovanjem mnenj drugih pa zgolj kažemo, kako (ne)svobodna, (ne)dojemljiva in (ne)napredna družba smo. (Ali pa se morda motim in bi nam življenjemorali krojiti zaplankani bukseljni, ki ne vidijo dlje od svojega nosu in lastne koristi).

https://bajstender.wordpress.com/2015/11/26/svoboda-drugace-mislecih/