Janez Kepic-Kern:

»FEMICID« !? :   v ČILU in v drugih državah Latinske Amerike !?

Javni protest priznane latino pevke Mon LAFERTE:  preposneta, citatno - slika pevke  MON LAFERTE

in napis na njenem telesu:

»EN CHILE TORTURAN, VIOLAN,  MATAN«- » v Čilu  /se dogajajo/ POSILSTVA, MUČENJA, UMORI« /žensk/

 PROTESTNA PESEM

"SIN MIEDO" - "BREZ STRAHU"  avtorice Vivir Quintane, ki pesem na protestnih shodih -  tudi izvajja.

»NIGUNA MAS« »NOBENA VEČ« - / nobena več -  ne bo ugrabljena, nobena več ne bo izginila, nobena več ne bo umorjena, posiljena, mučena » itd.

je glavno geslo teh zelo množičih protestov,, ki so se dogajali in se dogajajo letos in se bodo verjetno še dogajali v več mestih držav Latinske Amerike.  OSTALE PESMI O POLOŽAJU ŽENSK V LATINSKI AMERIKI, 2020:

Vivir Quintana avtorica protestne pesmi »SIN MIEDO«- »BREZ STRAHU« še ni čisto prava , veliko nastopajoča latino pevka.  Zazdaj je bolj mlada aktivistka za ženske pravice, ki tudi javno poje.

Preposnetek slike VIVIR QUINTANE in Mon LAFERTE z njunega skupnega javnega pevsko-protestnega nastopa pred množico protestirajočih., leta 2020, letos - torej !

Besedilo pesmi v španščini -  pesmi »CANCION SIN MIEDO«-»PESEM BREZ STRAHU« lahko najdete sami na internetu.

Zaradi varstva avtorskih pravic Vam tega besedila pesmi »CANCION SIN MIEDO«

– tu, na tem  mojem e-portalu – ne bom ponatiskoval.

Spodaj Vam podajam le mojo prosto parafrazo- »prepripoved« vsebine oz. sporočila te upravičeno zelo odločno protesne pesmi – v slovenščini.

Pesem »CANCION SIN MIEDO« »PESEM BREZ STRAHU«

Se začne

s ponavljajočimi se vzdihi zbora vdihi:

ah, ah, ah,

nato pa nam in nagvorjenim avtorica Vivir Quintana odločno sporoča:

»da, naj drhtijo in se tresjo – država, nebo in ulice,

da naj drhtijo in se tresejo sodniki in sodstvo,

ker s temi protesti ins to pesmijo jim bodo protestirajoče ženske -  odvzele – njih – »mir«.

Vivir Quintana in ostale pojoče ženske povedo, da je bil v njih posejan strah in da so jim zato zrasla krila poguma.

Vivir Quintana in pojoče protestnice povedo,

Da vsak teden kradejo njihove prijateljice, da ubijajo njih sestre, ki jim uničujejo telesa,

Veliko deklet, žensk – izgine!

Nato protestnice direktno ogovorijo, pozovejo - predsednika države:

» ne pozabite imen ugrabljenih, izginulih, ubitih žensk, deklet – prosimo – gospod predsednik«

Zbor pojočih protestnic nato pove,

V imenu katerih vse organizacij za zaščito žensk pojejo, protestirajo

Ter,

da pojejo, protestirajo tudi v imenu vseh mater,

Ki iščejo svoje hčere v TIJUANI (z ZDA obmejno mesto v Mehiki).

Nato

Protesne pevke izrečejo asulutno solidarnost z ugrabljenimi,

Z umorjenim … z izginulimi dekleti in ženskami

To solidarnost izrazijo tako da pojejo, da so tudi one Claudia,

Esther, Teresa … ki so izginile ki so bile nekaznovano umorjene, posiljene,

ki so izginile in jih kar naenkrat – nikjer več ni.

Potestnice povedo tudi, da so absolutno solidarne tudi z materami,

ki jočejo za svojimi   hčerami.

Pojoče protestnice povedo tudi,

da ljudje živimo drug za drugegain da so one tiste, ki bodo državo, sodstvo itd. primorale,

da bo poravnalo svoje račune za svoje zatiskanje oči

 in za neukrepanje države proti nasilju nad ženskami.

Skratka:

tako  nekako zelo ostro in odločno sporočajo pojoče protestnice svojo žalost za radi nasiilja nad ženskami v Latinski Ameriki, svojo solidarnost in sočustvovanje z žrtvami nasilja in z njih materami.

Tudi ogorčenje zaradi neukrepanja ali neučinkovitega ukrepanja držav Latinske Amerike – izrazijo zelo odločno:

»NIGUNA MAS« »NOBENA VEČ« - / nobena več -  ne bo ugrabljena, nobena več ne bo izginila, nobena več ne bo umorjena, posiljena, mučena » itd.

To je e glavno geslo ter sporočilo -  teh zelo množičih protestov,, ki so se dogajali in se dogajajo letos in se bodo verjetno še dogajali v več mestih držav Latinske Amerike.

Učinki teh množičnih protestov na uradne oblasti so  se zdi – že opazni:

Še lani je država Čile grozila pevki Mon LAFERTE, da bo zaradi tako direktnih javnih obtožb, podanih na tako provokativen način, na podelitvah glasbenih nagrad LATINO GRAMMY 2019

 – zoper njo sprožila uradne tožbene postopke. A zdi se, da taki postopki niso bili sproženi in da je začela država Čile posodabjati kazensko zakonodajo zoper pvzročitelje nasilja nad ženskami in ostalimi.

Od daleč, iz Evrope je težko spremljati konkretna taka dogajanja v oddaljeni Latinski Ameriki. Ko bodo uradno znane informacije o nadaljnem dogajanju in oukrepih zoper nasilje nad ženskami v LA 

- bom to na mojem e- portalu  »SLOVENIAAI« - korektno obavili.

V smislu:  uradni izid, epilog JAVNO medijsko načete problematike – naj bo tudi – javno, medijsko objavljen !

L.R. Janez Kepic-Kern