Alojzij URAN  ( 1945-2020 ) – pokojni, upokojeni nadškof, priljubljeni duhovnik – zadnjič med verniki, romarji,

26.12. 2019, na Štefanovo, v Senovem in v Zasavju

vir podobe - citatni nekomercialni preposnetek - internet: bel golob je prispodoba čiste duše - to vemo vsi !

Spoštovani beroči !

V

počastitev enkratne osebnosti pokojnega nadškofa, med verniki-romarji izjemno priljubljenega duhovnika mrsg. Alojzija Urana – Vam na tem mestu zapisujem verodostojen krajši spominski utrinek

na skupno romarsko pot s pokojnim nadškofom, na romarsko pot v Senovo na počastitev naše domovine Slovenije z t.i. »mašo za domovino«, ki je bila dne ------ v Senovem, v zasavskem delu naše lepe – Slovenije.

Pokojni nadškof , gospod Alojzij Uran je vodil in to na zelo prijeten način vodil

 – mnoga romanja v za vero pomembne kraje.

Udeležba na romanjih  s pokojnim duhovnikom mrsg. Uranom je bila vedno – zelo dobra, saj nam je vsem prijala osebna navzočnost tega vedrega, pevsko zelo nadarjenega, razumno, duhovno prepričljivo in prijazno govorečega posvečenega človeka, ki vedno rad, sam od sebe – vedno kadar je bil skupaj z nami verniki, romarji – tudi kaj sam  - zapel.

Ponavadi je kar sam od sebe med molitvami in govorjenjem o krajih mimo katerih smo se vozili – tudi samostojno, brez vsake glasbene spremljave – zapel tudi kako pesem.

Nikoli ni zapel  le eno pesem.

Ponavadi je popolnoma samostojno, res lepo s svojim odličnim tenor-bariton glasom zapel - vsaj 5 do 10 res lepih, po Sloveniji in v tujini zelo priljubljenih ali priznanih petih pesmi.

Vedno je preden je s svojim res lepim, ravno prav močnim glasom – neko pesem zapel

-          je pojasnil, iz katerih duhovnih, verskih, vrednostnih ali splošno življenjskih virov pesem, ki jo bo ali jo je zapel – izvira in kakšen je njen namen, kakšen učinek, kakšno pozitivno spremembo itd. želi določena pesem vzbuditi v ljudeh.

Ampak ! 

Romanje  v Sevnico, dne 26,12. 2019 na dan sv.Štefana je bilo

– žal

-          zadnje

-          – med stotinami romanj, ki jih je  pokojni, vedro-resni res priljubljeni in spoštovani

Mrsg. Alojzij Uran opravil, v veselje vernikov, in v dobro vere slovenske RK , Cerkve.

-           

Kako peto, lepo slovensko ali tudi tujo  ljudsko ali versko pesem je med pripovedmi, molitvami gospod msrg. Alojzij Uran zapel že med vožnjo iz Ljubljane v Sevnico.

Tam, v Sevnici je  mrsgr. Alojzij Uran  imel samostojen nagovor na zbrane, vodil pa je tudi

t.i. mašo za domovino: prebral je praznični nagovor, ki ga je dva dneva prej, 23. 12. 2019 imel v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja sedanji nadškof mrsg. Stanislav Zore, s  temo, da morajo  slovenska politika in slovenski politiki bolj skrbeti za pogoje za povečanje števila slovenskih družin, za večje število ljudi, ki jim je slovenščina – materni jezik itd.

Slovesno mašo »za domovino« je vodil  skupaj s  tudi zelo priljubljenim, vedrim duhovnikom, g. Janezom Turinekom  in z ostalimi sodelujočimi domačini in verskim osebjem.

Po končani maši je gospod J. Turinek lastnoročno odrezal rezino pršuta za vsakega romarja.

Nato smo se odpeljali do zelo lepega domačega gostišča »Janc« v kraju Studenec ob cesti proti Mokronogu, Mirni.

V

tem zelo prijetnem, družinskem gostišču smo romarji iz Ljubljane imeli popoldansko kosilo, veliko je bilo tudi prijetnh pogovorov, plesa in petja.

Pokojni gospod A. Uran je imel mnogo prijetnih družabnih lastnosti: pogeg navade lepega petja v priložnostnih družbah in stalne prpravljenosti za prijazrn pogovor z vsakomer je imel navado na romanjih tudi podarjati z njegove strani lastnoročne PODOBICE s pripisano mislijo k posamični podobi.

Vsakomur od nas je ponudil, da naključno izvleče ENO izmed njegovih ( kot igralne karte ) razporejenih ) podobic – za sebe.

Jaz, Janez Kepic-Kern sem izvlekel kartonček z mislijo in podobico, ki jo vidite – zgoraj: o aktivnosti tudi v starejših letih.

Glede mene osebno: vsebina napisa – »kar drži«.

Kot upokojenec – ne želim niti – neaktiven.

Pred odhodom nazaj v Ljubljano sem upokojenega, za odkrit, realen pogovor vedno odprtega upokojenega gospoda nadškofa vprašal, kje bi dobil sodelavce, ki bi korektno zapeli slovensko klasično skladbo iz leta 1909 – lepo himno Orlov dr. J.E. Kreka, ki jo je uglasbil slovenski skladatelj umetne, ponarodele in verske glasbe pater, frančiškan Hugolin Sattner, lepo besedilo pa je prispeval dr. Evgen Lampe.

Ta klasična, originalno slovenska pesem po . svetovni vojni verjetno – žal – nikoli javno – ni bila izvedena, kar ni častno, ni znak kulturega, pravičnega odnosa do kulturne dediščine nas Slovencev.

Jaz osebno, Janez Kepic-Kern sem dal to himno leta 2018 v izvedbo strokovnemu pianistu in sem poskrbel, da je ta lepa, klasična himna vrlih, krepostnih Orlov  /1908-cca 1940) dr. J. E. Kreka – vsaj v klavirski izvedbi uvedena v glasbeno e-zbirko NUK-a in v kataloge NUK-a kot izdajateljsko neoporečna MP3 glasbena edicija.

Gospod Uran je poslušal moj klavirski posnetek z mojega mobi-aparata in mi svetoval, naj pevce poiščem v Zavodu sv. Stanislava v Vižmarjah pri Ljubljani. Strinjal se je z menoj, da bi bilo lepo in prav, da bi po nad 80 letih zatajevanosti – ta korektna, lepa, klasična slovenska himna spet prišla v javnost, do »ušes« in v zavest – javnosti, sodobnih Slovencev.

Za nasvet sem se mu zahvalil.

Med potjo, vožnjo z avtobusom iz Senovega nazaj v Ljubljano je imel pokojni upokojeni nadškof Alojzij Uran lepe, razumne nagovore o pomenu gojenja čistih misli, lepih dejanj in lepih namenov.

Niti z besedo ni omenil,

Da ga čez nekaj dni čaka težka kirurška operacija zaradi zločeste tvorbe na področju malih možganov,

Čeprav smo vsi navzoči vedeli, da ga taka težka operacija z- z negotovim izidom – v kratkem čaka.

Gospod Uran nam je povedal nekaj šaljivih spominov, anekdot, in nam iz njegovega dobrega srca, lepo, iskreno zapel zelo poznano, priljubljeno latino pesem »PALOMA«.

Pesem o belem golobu, simbolu duše, ki želi poleteti tja, kjer je ljubezen, lepota:

»TJA V DALJO, PONESI ME BELI GOLOB  TI MOJ,

TJA V DALJO itd.

Podoba belega goloba.- je zagotovo - prava podoba duše enkratnegačloveka, gospoda Alojzija Urana !

Operacija, ki ji je bil podvržen g. A. Uran – žal ni uspela.

Po  po-operacijskih zapletih je  dne …… je gospod  Alojzij Uran – žal umrl.

V svojem življenju je razdelil veliko svoje, modrosti, iskrene vere, dobrote  in lepo zapetih pesmi – med  nas, ljudi.

Njegova duša

Je zagotovo kot lep bel golob – odletela k Stvarniku.

V našem spominu, v spominu nas, mnogih Slovencev – bo, duhovnik,  gospod Alojzij Uran

živel

kot dober, moder človek, kot izjemen pripovedovalec, govornik in odličen pevec … dokler bomo živeli – mi.

Kot » dar Boga« nam Slovencem nam je bil dan.

In  kot tak - se je vrnil k svojemu Stvarniku.

Toliko jaz, Janez Kepic-Kern prispevam, z mojim verodostojnim pričevanjem – za lep, trajen javni spomin – na žal pokojnegaduhovnika, upokojenega nadškofa Alojzija Urana.

Vsi, ki smo ga poznali smo žalostni, ker je umrl.

In hkrati veseli, da smo imeli možnost v živo biti v stiku z njim, s tem velikim Slovencem.

 L.r. zapis Janez Kepic-Kern