Članek
Janez KEPIC-KERN: "SMILIJO - SE MI PISCI, KI PIŠEJO PO NAREKU, NAROČENO, PLAČANO". Poklon Smiljanu Rozmanu (1927-2007)
Objavljeno Dec 20, 2020

Janez KEPIC-KERN: "SMILIJO SE MI NAROČENI, PLAČANI PISCI". Spominski utrinek na intervju in moje branje del skromnega, a iskrenega ter ponosnea avtorja, človeka Smiljana Rozmana ( 1927-2007).

ROZMAN, Smiljan | Obrazi slovenskih pokrajin

Op.: citatni, nekomercialni preposnetek podobe Smiljana Rozmana v njega mlajših letih.

Tu bom zapisal le kratek spominski utrinek na moje poslušanje nekega intervjuja, ki ga je dal skromni, a ponosni, vedno iskreni človek in avtor knjig za odrasle in za otroke - Smiljan Rozman. Bil je tudi aktiven glasbenik, instrumentalist, tudi slikal je itd. Njegovo pisanje se mi je vedno zdelo presenetljivo "enostavno", reallno, iskreno in kljub temam iz življenja "malih ljudi" zelo - sporočilno.

V radijskem intervjuju, ki je verjetno kje arhiviran je izrekell besede, ki so me zelo razveselile: " jaz vedno pišem tako -

kot jaz osebnno - mislim in čutim -

"PLAČANI, NAROČENI - PISCI, "NOVINARJI" SE MI SMILIJO" !

Pomembne besede, sporočilo skromnega, a vedno iskrenega, toplega človeka, gospoda Smiljana Rozmana,

ki je res cenil tudi vsakdanje, preproste ljudi,

preprosto

- življenje - samo na sebi, tako kot ga je videl okrog sebe.

Videl je lepoto, stiske in plemenite sebine tudi v osebah in življenjih čisto preprostih ljudi,ki jih je poznall.

Veliko je tudi

kot instrumentalist igral v različnih nekomercialnih glasbenih skupinah,

ki so v neprijaznih,, v nić toplih

"svinčenih časiih stalinizma, komunizma itd."

-v letih njegovega življena - pač-

igrale evergrinsko  razvedrilno in ljudsko  glasbo za poslušanje in ples.

Po navadnih gostiščih, terasah holellov ... itd.

Z namenom, seveda: da bi vnesel vsaj nekaj lepote in topline v hladne čase in v "hladno" okolje,

v katerem je po 2. svetovni vojni - živel

POMAGAL VNESTI MED LJUDI VSAJ NEKAJ LEPOTE, TOPLINE,

KI JO POSREDUJETA  EVERGRINSKA IN LJUDSKA GLASBA. 

Spominjam se, da mi je ok kolegica, res dobra knjižničarka -  okrog 1980. leta pripovedovala, da se je z gospodom Smiljanom Rozmanom po naključju srečala v nekem lokalu, se pogovarjala z nji. In da je

njej "večni nezadovoljnici s samo seboj" - preprosto - rekel:

"saj si luštna, res lepe roke -  imaš"

Toliko !

Lepe pozdrave vrlemu gospodu Smiljanu Rozmanu - v nebo"

LJ, 20.12. 2020, L.r. Janez KEPIC-KERN, E info@sloveniana.si