Janez KEPIC-KERN: "IZUMRLI, POMRLI - SO - /CELJSKI GROFJE/ - PRAV VSI, DO ZADNJEGA - Primož Trubar.

Spoštovani beroči - zgornje srhljive in nas, vse živeče ljudi - opominjajače besede - je napisal Primmžož TRUBAR v enem od svojih pisem ali morda tudi v kakšnem od njegovih natisnjenih tekstov. Nisem utegnil preverjati, te besede Vam zapisujem - kot jih imam vmojem spominu. Nanašajo se na znano rodbino t.i. Celjskih grofov, ki je v 16. stoletju - res - izumrla - kot je točno zapisal naš velik Slovenec - Primož Trubar.

Op. podoba Primoža Trubarja - je citatni, nekomercialen preposnetek - z interneta - za ponazoritev.

Kratko obdobje javnega delovanja t.i. rodbine Celjskih grofov - v 15. in v 16.  stoletju - je kar dobro dokumentirano.

Sporno, vrednotno sporno - javno delovanje neštevilnih članov te izmrle rodbne ima poleg realnega sporočila tudi 

PO MOJEM OSEBNEM MNENJU IN TUDI PO MNENJU ŠE MNOGIH JAVNO AKTIVNIH SLOVENCEV

TUDI MOČAN, SPOROČILNO SIMBOLNI, SVARILNI - POMEN !?

Tak: "NE VZGLEDUJMO SE PO - T.I. - GROFIH CELJSKIH" !

Ta asporočilno-svarilni pomen, poleg besed Primoža Trubarja zelo prepričljivo podajaa tudi naslov leposlovne knjige o t.i. Celjskih grofih, ki se glasi

"GROFJE CELJSKI - DANES - IN - NIKOLI VEČ !"

Podatke o tem poljudno napisanem zgodovinskem romanu - lahko najdete - sami.

Kot mnogi med nami vemo - je v osnovi t.i. zgodbe o t.i. CELJSKIH GROFIH, CELO - KNEZIH

realen obstoj, življenje in javno sporno delovanje in življenje fevdalne po številu članov rodbine - "šibke rodbine" graščakov z graščine Žovnek, blizu Braslovč pod obširno Menino planino, na Savinjski strani - te planine.

V  15. stoletju sta dva, verjetno fizično precej krepka brata te rodbine - nekajkrat - zmagala na nekih t.i. viteških turnirjih tedanjegačasa.

Ta "uspeh" jima je verjetno ustvaril utvaro o možni veliki prihodnosti te rodbine. Z Žovneka so se preselili, se nastanili - v Celje.

Vendar se "ta - račun" članom ambiciozne rodbine - ni izšel

Kot vemo se je edn od sinov Hermana ponesrečil na gradu Kamen na Gorenjskem, drugi se je zapletel v lsicer lepo ljubezensko vezo z t.i. Veroniko z Desenic, imel celo sina z njo. Vendar tisti sin - ni nadajeval rodu - postal je - menih.

Zadnji član rodbine Ulrik pa je bil nespoštovan s strani ljudstva, neporočen in brez potomcev.

Politično so ga umorili - nekje  v  ali pri Beogradu.

Skratka: nevzpodbuden in svailen realni primer - o obstoju bolestno politično, oblastno, premoženjsko - "ambiciozne" šibke rodbine,

ki ni dovolj cenila, se ni ravnala tudi po "zakonih" same narave,

po "zakonih" ljubezni med moškim in žensko, po zakonih" lepega družinskega in rodbinskega življenja.

Politični, oblastni, premoženjski "pohlepnež" in "osamelec" Ulrik

je "poniknil" umorjan - v oddaljenih krajih.

Samo spomin na t.i. Celjske grofe, celo kneze - se je oohranil.

Žaloval za njim - pa ni - verjetno - nihče !?

Le - za prilastitev zapuščine po izumrtju Celjskih - se je v 16. st. zgodilo več nelepih bojev - med vprašljivimi "vitezi" samimi!

Lepe pozdrave - vsem L.r. Janez KEPIC-KERN, LJ, 26.12. 2020.

p.s.

Likovnika g. Marka Pogačnika - sem pravočasno opozarjal - naj "nesrečne zvezde izumrtja" Celjskih -

- ne vsiljuje v grb in v zastavo - nas Slovencev.

A tudi v g. Marku P. je verjetno prevladala "pretirana želja po neutemeljeni imenitnosti... itd."

Nič ali malo imenitnosti ali pravih človeških vrlin - verjetno - ni bilo v t.i. Celjskih grofih.!?

Imejmo, takih vrlin - več - mi, živeči Slovenci !

KONTTAKT:

E.info@sloveniana.si,

le za polno osebno predstavljene.