Janez KEPIC-KERN: RUSIJA IN RUSI, NAŠA SLOVENIJA IN MI SLOVENCI. Kaj nas je naučila preživeta preteklost ' Moja osebna izključno osebna gledanja. 2. . del. Doba po Napoleonu do 1. svetovne vojne oz. t.i. Oktobrske revolucije.

Ta moj zapis je poljuden, a se drži glavnih dejstev, ki so že dokumentirana na mnogih mestih zato jih ne navajam.

Naj ponovim - dejstvo: o smeri v katero je obrnjen spomenik pesniku F.. Prešernu !

Op.: podoba kipa pesnika F. Prešerna je seveda citatna, nekomercialna, zgolj popestritvena preslikava z interneta.

Ta spomenik ima sam po sebi - vsaj meni osebno se tako zdi - nek prikrit - "nadpomen", prikrito sporočilo ? Se zdi.

Prešeren, njegov kip - ni obrnjen tako, da bi gledal proti vzhodu, v smer Rusije: obrnjen je v smer ZAHODA, Italije itd. od koder je Prešerren črpal največ svojega navdiha. Prešeren, njegov kip - ne gleda - ne - na  sever, ne na jug, ne na vzhod !

Pomenljivo - kajne?

Kakršna koli obrnjenost kipa Prešerna drugam - kakor proti zibelki humanizma, reenesansee in vere

bi bila verjetno - čisto - alogična !? Mar ne?

Pred Napoleonom smo Sloenci pod izjemno pozitivno Marijo Terezijo doživeli napredek na mnogih področjih, naš vrli pesnik, časnikar, pisec knjig v slovenščini - Valentin Vodnik -  je slavil Napoleona zlasti zato, ker je sprostil uporabo slovenskega jezika. A po Napoleonu je v Evropi nastopil čas t.i. "kongresov" , čas krepitve nemškega nacionalizma, ki smo se mu mi Slovenci odzvali s t.i. čitalniškim gibanjjem in s t.i. narodno prebudnimi t.i. TABORI.

Po Napoleonu so naši slovenski predniki živeli po t.i. AVSTRO-OGRSKO MONARHIJO - do leta 1918 - to vemo vsi.

Živeli so pod REALNIM geslom "VSE ZA VERO, DOM, CESARJA" med našimi predniki je bil razvit monarhični pro-avstrijski patriotizem kar se je najbolj jasno pokazalo ob . Koroškem plebiscitu leta 190, ko so se Slovenci na Koroškem izrekli proti prikljčitvi h Kraljevini Jugoslavij.

Že pred leto 1848 e obstaalo t.i. tlirsko - panslovansko gibanje.Šele leta 1848. pa je panslavist Slovak, luteranski pastor Jan Kollar v Pragi izvedel 1. panslovanski kongres. Panslovanstvo je bila seveda nekakšna protiutež - velikonemštvu.

Od Slovencev so se panslovanstva oprijemali bolj - liberalni politiki npr. Ivan Hribar, ki se je šolal na Češkem (zavarovalnica Slavija itd.)  in še nekateri. - vendar so seveda ohranili svojo slovensko narodno zavednost. Saj so tabore vodili večinoma t.i. liberalni politiki Slovenci npr. L.Toman ki je prvi razvil slovensko zastavo leta 1848   v Ljubljani. In ostali npr. graščak in pesnik mnogih ponarodelih pesmi - Miroslav Vilhar s Kalca pri Pivki in ostali.

Več stikov kot z Rusi so Slovencii imeli s Čehi, tudi s Hrvati in Srbi - bolj trgovsko.

Jugoslovanska usmerjenost se je razvila bolj pod prisilo, nujnostjo vstopa v novo državo - leta 1918 - po razpadu AVSTRO-ORSKE.. Nosilec t.i. jugslovanske usmeritve je postal celo katoliški politik dr. A. Korošec.

V slovenskih časopisih in kulturnih so se iz Rusije pojavljali le zapisi, novice ter prvvi leposlovni revodi ruskih piscev - zlasti L.N. TOLSTOJA: nekateri tedaj mladi kulturniki npr. Josip Vidmar - so se opredeljevali kot t.i. "tolstojanci"..

Tudi nekateri evropski kulturniki so v kulturi carske Rusije - videli pozitivne kulturna možnosti - tudi za Evvropo npr. pesik Rainer Maria Rilke,, ki je 2x obiskal Rusijo ob koncu 19. stoletja.

Za Slovence pa je Rusija bila precejšnja "neznanka" in slovanska protitež nemštvu - a tam daleč nekje na Vzhodu.

Nadaljjevanje sledi.L.r. Janez Kepic-Kern, LJ, 2.1.2021