Janez KEPIC-KERN: Domnevno "EX KP, ZK - stranka SD - NEISKRENOST ALI NEPOZNAVANJE ZGODOVINE SOCIALDEMOKRACIJE na Slovenskem"!?

Da bi se iz monopolnih VKPb STALINISTOV KPJ, KPS IN STALINISTIČNIH TITOISTIČNIH KOMUNISTOV

- IZHAJAJOČI - stranka SD - SOCIALNI DEMOKRATI

se kar naenkrat - se "prelevili" v normalne

PRAVE SOCIAL-DEMOKRATE, 

KI SO V EU OPOZICIJA, A HKRATI SODELUJEJO Z DESNIMI MEČANSKIMI STRANKAMI !?

To bi bilo verjetno "PREVEČ - ZA PRIČAKOVATI "  od žal naših slovenskih SD - pokomunistov !?

Op.:  citatni, nekomercialni preposnetek glasila SD  "NAPREJ" - preposnezp z interneta.

Spoštovani beroči !

Okrog leta 2016 so ex KP, ZK pokomunisti iz stranke SD - poizkušali "dokazovati, da obhajajo -

120. obletnico - 

socialdemokracije na Slovenskem, ker je bila 

leta 1896.

ustanovljena - v Ljubljani stranka t.i. JSDS - JUGOSLOVANSKA SOCIAL-DEMOKRATSKA STRANKA.

JSDS stranka je bila sicer res ustanovljena 1896. leta v Ljubljani.

Večinoma jo je vodil publicist Etbin Kristan, celo Ivan Cankar je kandidiral na volilni listi te stranke !

Ampak - dejstvo je, da sdanja pokomunstična ex KP, ZK stranka - SD - SOCIAČNI DEMOKRATI - nima praktično

NIČESAR SKUPNEGA -

z JSDS stranko s konca 19. in z začetka 20. stoletja, ki je delovala kot mala opozicijsa stranka -

še v stari AVSRO-OGRSKI.

Več

o usodi stranke JSDS si lahko preberetev študiji dr. Vide  Deželak-Barič 

z naslovom:

"STRANKE MARXISTIČNEGA IDEJNO-POLITIČNEGA TABORA NA SLOVENSKEM  1896-1941."

Dosegljivo na nternetu.

Spodaj podajam obširnejši citat iz te študije o medvojni usodi - te JSDS stranke iz leta 1896.

Citat

"1Globoka družbenoekonomska kriza kot posledica razdejanja prve svetovne vojne je ob hkratnih vzorih v revolucionarnem dogajanju v Evropi radikalizirala širša družbena gibanja med Slovenci. Posledično je prišlo do razcepa v socialnodemokratskem delavskem gibanju. V JSDS se je od pomladi 1919 postopno krepila notranja opozicija, ki se je ostrila predvsem ob vprašanju sodelovanja stranke v meščanskih vladah (t. i. ministerializem). V Narodni in Deželni vladi v Ljubljani sta socialdemokrate zastopala Albin Prepeluh in Anton Kristan; slednji je avgusta 1919 postal tudi minister v osrednji vladi Ljube Davidovića, bil pa je tudi poslanec v Začasnem narodnem predstavništvu. Opozicijo so mdr. sestavljali Rudolf Golouh, inž. Dragotin Gustinčič, Lovro Klemenčič, dr. Milan Lemež, Josip Petrič, inž. Anton Štebi, Marcel Žorga in Jakob Žorga. Poleg zavračanja ministerializma je opozicija v ospredje vse bolj postavljala tudi zahtevo po politični in sindikalni združitvi slovenskega delavskega gibanja z jugoslovanskim. Omenjena osrednja vprašanja je obravnaval 11. kongres JSDS 1. in 2. novembra 1919,10 sprejete kompromisne rešitve pa so dejansko samo še pospešile proces razhajanja in nato odcepitev revolucionarnega dela stranke od reformnega, pri čemer je mejnik v razločevanju marksističnega delavskega gibanja bila nasilno zadušena železničarska stavka aprila

1920.11

2Vzpostavitev Kraljevine SHS kot novega državnega okvira je slovenske socialdemokrate sicer usmerila k povezovanju z jugoslovanskim delavstvom marksistične usmeritve, vendar se JSDS združitvenega (»velikonočnega«) kongresa, ki je potekal med 20. in 23. aprilom 1919 v Beogradu, ni udeležila, predvsem zato, ker se ni bila pripravljena odreči sodelovanju z meščanskimi strankami oziroma privoliti v dosleden razredni boj, pomembno pa je bilo tudi vprašanje povezovanja strank v jugoslovanski okvir na avtonomistični ali centralistični osnovi. Na tem kongresu so se socialnodemokratske stranke iz večine jugoslovanskih pokrajin združile v Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) – SDSJ(k), ki je pristopila k tretji ali komunistični internacionali (Kominterna). Hkrati s strankinim kongresom v Beogradu, ki velja za ustanovni kongres jugoslovanske komunistične stranke, je potekal tudi združitveni sindikalni kongres (kot osrednji organ je bil ustanovljen Centralni delavski sindikalni svet Jugoslavije – CDSSJ), ki pa se ga socialnodemokratska Strokovna komisija v Sloveniji, v kateri je bil pomembna osebnost tajnik Ivan Tokan, prav tako ni udeležila. Vendar se je Strokovna komisija zaradi diferenciacije v delavskem gibanju in pritiska »od spodaj« marca 1920, sicer le formalno oziroma taktično, vključila v CDSSJ, kajti radikalna in reformna struja sta se zavedali, da pot k močni stranki vodi tudi prek sindikalnih organizacij.12"

konec citata

Skratka:

iz zgornjega kronološkega pregleda preobrazb stranke JSDS  sledi,

da je v obliki, v kakršni je bila pred 1. sv. vojno - kmalu po vključitvi Slovenije v državo SHS oz. Kraljevino Jugoslavijo - zamrla.

Zamrla pa je predvsem zaradi pritiska z Oktobrsko revolucijo "navdahnjenih" - seveda VKPb STALINISTIČNIH, BOLJŠEVISTIČNIH - KOMUNISTOV..

Ndaljni razvoj med 2. sv. vojno inpo njej - je znan.

O kaki "SOCIAL-DEMOKRATSKOSTI" - EX KP, ZK - ni mogoče govoriti !

Ker ex KP, ZK JE BILA PAČ ZELO IDEOLOŠKA, MALO PRAVNA, POPOLNOMA TOTALITARISTIČNA STRANKA-PARTIJA, KI JE BILA NEDEMOKRATIČNA, NI PRIZNAVALA PRIVATNE LASTNINE PROIZVAJALNIH SREDSTEV, ZATIRALA JE VERO IN DEMOKRACIJO ITD.

To vemo - vsi.

Za kaj gre sedanji pokomunistični ex KP, ZK stranki - SD-SOCIALNI DEMOKRATI - tako - "samopimenovani.

To - si "povejte - sami" !

LJ, 18.2. 2021.

L.r. :Janez Kepic-Kern, 69 let, nekaznovan, nealkoholik, polnih 40 let delovne dobe, ex knjižničar iz LJ,

Moji zapisi, zapisi, ki sem jih napisal in jih še bom napisal jaz, Janez Kepic-Kern sem, na meni OK platformo Publishwall - so mišljeni le kot "opozorilni", mene in druge - vzpodbudni - zapisi, vzpodbudni - za nadaljno dodelavo načetih tem, misl itd. ki se meni zdi, da so žive, obetajoče, da imajo pozitiven "potencial" - kot se pogosto reče.

NAJDETE – VSE MOJE ZAPISE – Z VTIPKANJEM BESED: Janez Kepic-Kern – v ISKALNO OKENCE NA PLATFORMI OK Publishwalla.

Podpisani l.r. nisem član nobene politične stranke ali politične interesne  skupine. Moji zapisi tu – niso od nikogar – nič »naročeni« in niso  nič plačani !, Moja ozko osebna mnenja, misli itd. – so pač. Moja ustavna pravica – seveda.

KONTAKT:

E:info@sloveniana.si,

Le za polno predstavljene – seveda.