Janez KEPIC-KERN: Domnevno "EX KP, ZK - stranka SD -  "ZAVAJANJE,  NEISKRENOST ALI NEPOZNAVANJE ZGODOVINE SOCIALDEMOKRACIJE na Slovenskem"!?

Ex KP, ZK stranka "SD" t.i. "SOCIALNI DEMOKRATI" v svojih glasilih in v svojih JAVNIH NASTOPIH

JAVNO SPORNO, VPRAŠLJIVO Z VIDIKA RESNICOLJUBNOSTI 

NE-NAMERNO IZPUŠČAJO, MORDA SE SRAMUJEJO

svoje izjemno sporne politične predhodnice

STALINISTČNE KPS, KPJ in TITOISTIČNE ZVEZE KOMUNISTOV - ZKS, ZKJ.

Op.: ctatni, nekomercialni preposnetek procijskih podob stranke SD  z interneta.

Spoštovani beroči !

V svojem glasilu "NAPREJ"  sedanja EX KP ZK stranka SD -  celo navaja, da naj bi bila 

JUGOSLOVANSKA SOCIAL-DEMOKRATSKA STRANKA,  kijo je leta 1896. leta ustanovil in vodil Etbin Kristan,

kar - predhodnica sedanje ex KP, ZK ppokomunistične stranke SD -

"TA TRDITEV - JE PA RES - ZELO SPORNA IN "MOČNA" - kot se reče.

Vprašanja avtonomnosti narodni SD strank in vprašanja  sodelovanja ali nesodelovanja SD  strank z meščanskimi strankami

so bila stalen predmet sporov

in tudi slogaštev

v t.i. JUGOSLOVANSKI SOCIAL DEMOKRATSKI STRANKI,

KI JE BILA USTANOVLJENA LETA 1896 V Ljubljani

In?

Vsi seveda vemo, da je sedanja

stranka SD - 

PREDVSEM NEPOSREDNA NASLEDNICA 

V  ZAČETKU VKPb STALINISTIČNE KPJ, KPS

OZ. TITOISTIČNE ZKJ, ZKS.

Z v času oddaljeno JSDS  iz leta 1896 . pa res - sedanja SD - nima

PRAKTIČNO NOBENE POVEZAVE ! Dejstvo.

Za tematiko zainteresirani - si kronolški pregled dogajanj okrog JSDS iz  leta 1896

lahko ogledate v zapisu

dr. Vive Deželak-Barič: "STRANKE MARXISTIČNEGA IDEJNOPOLITIČNEGA TABORA na Slovenskem.

del zapisa dr. Vide D.B.

CTATNO - NAVAJAM - SPODAJ.

"1Globoka družbenoekonomska kriza kot posledica razdejanja prve svetovne vojne je ob hkratnih vzorih v revolucionarnem dogajanju v Evropi radikalizirala širša družbena gibanja med Slovenci. Posledično je prišlo do razcepa v socialnodemokratskem delavskem gibanju. V JSDS se je od pomladi 1919 postopno krepila notranja opozicija, ki se je ostrila predvsem ob vprašanju sodelovanja stranke v meščanskih vladah (t. i. ministerializem). V Narodni in Deželni vladi v Ljubljani sta socialdemokrate zastopala Albin Prepeluh in Anton Kristan; slednji je avgusta 1919 postal tudi minister v osrednji vladi Ljube Davidovića, bil pa je tudi poslanec v Začasnem narodnem predstavništvu. Opozicijo so mdr. sestavljali Rudolf Golouh, inž. Dragotin Gustinčič, Lovro Klemenčič, dr. Milan Lemež, Josip Petrič, inž. Anton Štebi, Marcel Žorga in Jakob Žorga. Poleg zavračanja ministerializma je opozicija v ospredje vse bolj postavljala tudi zahtevo po politični in sindikalni združitvi slovenskega delavskega gibanja z jugoslovanskim. Omenjena osrednja vprašanja je obravnaval 11. kongres JSDS 1. in 2. novembra 1919,10 sprejete kompromisne rešitve pa so dejansko samo še pospešile proces razhajanja in nato odcepitev revolucionarnega dela stranke od reformnega, pri čemer je mejnik v razločevanju marksističnega delavskega gibanja bila nasilno zadušena železničarska stavka aprila

1920.11

2Vzpostavitev Kraljevine SHS kot novega državnega okvira je slovenske socialdemokrate sicer usmerila k povezovanju z jugoslovanskim delavstvom marksistične usmeritve, vendar se JSDS združitvenega (»velikonočnega«) kongresa, ki je potekal med 20. in 23. aprilom 1919 v Beogradu, ni udeležila, predvsem zato, ker se ni bila pripravljena odreči sodelovanju z meščanskimi strankami oziroma privoliti v dosleden razredni boj, pomembno pa je bilo tudi vprašanje povezovanja strank v jugoslovanski okvir na avtonomistični ali centralistični osnovi. Na tem kongresu so se socialnodemokratske stranke iz večine jugoslovanskih pokrajin združile v Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) – SDSJ(k), ki je pristopila k tretji ali komunistični internacionali (Kominterna). Hkrati s strankinim kongresom v Beogradu, ki velja za ustanovni kongres jugoslovanske komunistične stranke, je potekal tudi združitveni sindikalni kongres (kot osrednji organ je bil ustanovljen Centralni delavski sindikalni svet Jugoslavije – CDSSJ), ki pa se ga socialnodemokratska Strokovna komisija v Sloveniji, v kateri je bil pomembna osebnost tajnik Ivan Tokan, prav tako ni udeležila. Vendar se je Strokovna komisija zaradi diferenciacije v delavskem gibanju in pritiska »od spodaj« marca 1920, sicer le formalno oziroma taktično, vključila v CDSSJ, kajti radikalna in reformna struja sta se zavedali, da pot k močni stranki vodi tudi prek sindikalnih organizacij.1"

Verjetno

si vsi, ki smo deležni vprašljivega "dez-informiranja" s strani sedanje ex KP, ZK stranke SD

ŽELIMO, DA SE STRANKA - T.I. SOCIALNI DEMOKRATI ,

KI V NOBENEM PRIMERU NI - NORMALNA  EU SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA

JASNO OPREDELI - 

DO GROZLJIVE POLPRETEKLE JAVNE AKKTIVNOSTI - OBEH SVOJIH PREDHODNI, TAKO

- STALINISTIČNE KPJ, KPS -  kot do

- TITOISTIČNE POSTALINISTIČNE  t.i. ZKJ, ZKS.

S tema dvema izjeno ideološkima in politično nesodno nasilnima - MONOPOLNO, TOTALITARNIMA STRANKAMA

SD

NEDVOMNO IMA ZELO MOČNO - POVEZAVO. Dokazljivo.

Z "davno" JSDS iz leta 1896. leta - pa SD - nima praktično - NIKAKRŠN POVEZAVE. Dejstvo.

LJ, 17.2. 2021.

L.r. :Janez Kepic-Kern, 69 let, nekaznovan, nealkoholik, polnih 40 let delovne dobe, ex knjižničar iz LJ,

Moji zapisi, zapisi, ki sem jih napisal in jih še bom napisal jaz, Janez Kepic-Kern sem, na meni OK platformo Publishwall - so mišljeni le kot "opozorilni", mene in druge - vzpodbudni - zapisi, vzpodbudni - za nadaljno dodelavo načetih tem, misl itd. ki se meni zdi, da so žive, obetajoče, da imajo pozitiven "potencial" - kot se pogosto reče.

NAJDETE – VSE MOJE ZAPISE – Z VTIPKANJEM BESED: Janez Kepic-Kern – v ISKALNO OKENCE NA PLATFORMI OK Publishwalla.

Podpisani l.r. nisem član nobene politične stranke ali politične interesne  skupine. Moji zapisi tu – niso od nikogar – nič »naročeni« in niso  nič plačani !, Moja ozko osebna mnenja, misli itd. – so pač. Moja ustavna pravica – seveda.

KONTAKT:

E:info@sloveniana.si,

Le za polno predstavljene – seveda.