V svojem predstavitvenem časopisu, volilnem programu PS za državnozborske volitve se Zoran Jankovič hvali kako je na noge postavil Mercator po letu 1997, ko ga je prevzel z ekipo v upravljanje.

Dragi Zoran, povej že enkrat Sloveniji, da je to pred tabo opravil direktor Goslar. Ampak kaj je tudi on opravil. Podjetja po Sloveniji, ki so bila pod okriljem Mercatorja je Goslar enostavno pripojil Mercatorju kot so bila Trgovsko podjetje Sevnica ali pa STP Hrastnik (katere posebej poznam) in ostala trgovska podjetja po Sloveniji. Za to pripojitev k Mercatorju (po Zakonu o lastninskem preoblikovanju) so takratni direktorji teh manjših podjetji kar domov odpeljali vsak svoj sorazmerno nov službeni avtomobil in kar nekaj zelencev. Ustanovitelji in po današnji metodologiji lastniki teh podjetji, delavci pa so ostali praznih rok. Delavce teh podjetji so razpršili po celi Sloveniji dokler so se pač ti lahko vozili po 200 km na dan in celo več. To je bila enostavno nacionalizacija pripojenih podjet

Leta 1999 je bil referendum o gradnji tretjega bloka termoelektrarne TET3 v Trbovljah. Po mnogih razpravah o gradnji ali ne je bilo vprašanje na referendumu ali podpirate gradnjo TET 3 ali NE. Slovenci smo odgovorili z ne, kajti po mnogih razpravah nam je bilo zamolčano, če gradnje ne bo, bo izgubilo delo skoraj 2000 rudarjav. Pa so, rudarji so izgubili delo, premog so začeli uvažati iz Indonezije in nek lobij si je na račun skoraj 2000 delavcev fino omastil prste.

V letu 2014 se najprej pojavijo težave s trboveljsko-hrastniškimi rudarji, ko vlada to nekako uredi na plan izbruhnejo problemi v premogovniku Velenje. Rudarji ugotovijo , da je cena za premog prenizka. Kdo se ne bi strinjal, če je le mogoče, da dosežejo rudarji višjo ceno. Vendar trg je neizprosen, višja cena je poguba za velenjske rudarje, ali se oni tega zavedo. Ali so se zopet pojavili lobiji, ki so zakuhali stavko v Velenju le zato, da bodo velenjski rudarji prenehali z delom, le zato, ker bo nekdo iz nam daljnih dežel

Leta 2011, potem ko je bila Slovenija že krepki dve leti s kazalcem obrnjenim navzdol, sem si dejal: "Tako lepa dežela s pridnimi ljudmi, marljivimi, gospodarnimi, prijaznimi, vedno pripravljeni pomagati. Kjerkoli v tujini živeči Slovenci vedno pohvaljeni, svetovna velesila v športu, pa kako je mogoče da Slovenija tako stagnira?"

To mora biti možno obrniti navzgor. Pred takratnimi predčasnimi volitvami se je pojavila Državljanska lista in na ustanovnemu kongresu sem se pridružil članstvu v velikem upanju, kot veliko drugih slovenskih ljudi. Danes sem kot kandidat za poslanca v Državni zbor še vedno optimističen, da lahko z dejanji pripomorem pospešiti kazalec obrniti na vrh, če se je že res obrnil navzgor.

Ko sem nekoč našega štirinožca peljal na jutranji sprehod, sva šla z Bernijem (bernski planšar) na našo "Gornico" za kar naš predsednik Pahor pravi:"Ko si na vrhu, vidiš daleč, iz Gornice tudi lepo, si pa sam". Meni je prišlo takrat na misel, kako nas je Evropa diplomatsko okrog prst

JANKO REZEC, rojen 1960. leta, izobrazba: strojni tehnik. Trenutno je zaposlen kot zavarovalniški agent pri zavarovalnici Grawe. Izkušnje si je pridobival kot prodajalec vozil, komercialist s področja delovne zaščite, vodja varstva pri delu v sevniškem podjetju ter opravljal delo konstruktorja v konstrukciji in pripravi dela v kemijski tovarni.