20 let, kakšno leto gor ali dol, nam politiki govorijo, kako se mora politika umakniti iz gospodarstva. Da je namesto tega potrebno uvesti korporativno upravljanje. Jasno definirati cilje in jim slediti. Da bodo državna podjetja delovala pozitivno, se razvijala, odpirala nova delovna mesta in da jih bomo nenazadnje, prodali po visoki ceni, nato pa z iztržkom bodisi poplačali dolgove, vložili v boljšo infrastrukturo ali kaj podobnega.

In v ta namen so se po kopici obljub začele dogajati spremembe. AUKN, ki svoje vloge ni izpolnil. Sprejet je bil prvi zakon o SDHju, vendar se je ustavilo pri klasifikaciji naložb. Sprejet je bil drugi zakon o SDH, pa se je ustavilo pri strategiji.

In za veliki finale, se je zgodil Mercator.In ko bi človek pričakoval, da se bo politika enotno pohvalila, morda z nekoliko grenkim priokusom, da je to sedaj dokaz, da je politika umaknila in prepustila upravljanje premoženja korporativnemu upravljanju, se je zgodilo popolnoma nasprotno. Bratušek, Židan, Dragonja, Erjavec, Cerar so v en glas prodajo ocenili kot napako in eden čez drugega zagotavljali, kaj vse bodo naredili, da se posel prekliče.

Umik politike iz gospodarstva? Korporativno upravljanje? Tega se več noben ne spomni. 20 let metanja peska v oči. 20 let farbanja in laganja.

Še "opozicija", ki to ni, ker pač niti vladne koalicije več ni, pa nič boljša. Jamranje in stokanje, kot da bi bili razočarani predvsem nad tem, da posla niso mogli speljati oni, svojim verjento. Da bi namesto privatizacije izvedli prihvatizacijo. Že videno.

Omenil sem grenak priokus. Ja. Nad konkretnim poslom je težko biti navdušen. Niti kupec niti cena ni nekaj, kar bi si iskreno želeli. Je pa najboljši. Najboljši, kar smo po 5 letih in 9 poiskusih dobili. In razlog ni v kupcu. Razlog je v politiki, ki eno govori dela pa drugo.

Ko sem na to temo dal izjavo za TV, sem na vprašanje glede ravnanja ministra Židana dejal, da je bil 5 let tiho, sedaj pa 1 teden skače naokoli. In me je njegov PR nadzornik Denis Sarkić pokaral, da to ni res, da Židan že 5 let isto govori. Se pardoniram. Moral bi reči. Židan že 5 let gobca, od Dejan-j pa nič.

In ja, sam sem z poslom zadovoljen. Ne vesel. Ne ponosen. Ponosen ne morem biti, ker nisem imel čisto nič zraven. Vesel nisem, ker bi raje videl, da bi Mercator prevzel Agrokor. Sem pa zadovoljen. Ker morda je pa to res znak, da smo prekinili z nacionalnointeresnim pravličarstvom in bomo res upravljanje prepustili profesionalcem, ne politikom. Nenazadnje, naj si kar vsak sam izbere politika, ki bi mu zaupal svojo denarnico? Kar zapišite ga v komentar a ta post.

Zadovoljen sem, da se ne bodo več, ob obljubah o umiku politike iz gospodarstva, dogajali bavčarji, kordeži, tovšakove, časarji, lovšeti, zidarji, šukljeti in kar je še ostalih lopovov. In kar sami jih razvrstite, kateri so navadni lopovi, kateri pa lovovi s političnim pedigrejem.

In ja, morda je bil posel tudi malce pod vplivom iz tujine, Bruslja in/ali Londona. Ampak tako bo do dneva DS. Dneva Dolžniške Svobode. Ko bomo svojo porabo uskadili z ustvarjenim. Ko se ne bomo več rabili zadolževati na tujih trgih. Dokler pa se bomo, bomo hočeš nočeš odvisni od teh trgov.

Morda politično takšno stališče ni modro. Je pa pošteno. In tako kot sem prvi v parlamentu podprl polno legalizacijo marihuane, tudi prvi izražam zadovoljstvo nad sklenjenim poslom. Jebat ga. Eni smo pač ustvarjeni, da smo prvi. Pa čeprav je to zadnje, kar sem storil (v politiki). To pa je odvisno le od tega, ali imajo ljudje že dovolj peska v oči, ali še ne.

PS: Original objavljeno na mojem blogu.