V Arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic naletimo na izredno raznolikost skupin žrtev, na množico različnih oblastnih dokumentov in veliko pestrost pripovednih izbir v pričevanjih žrtev in prič.

Arhivsko gradivo Komisije je nastajalo od leta 1997, ko je Komisija začela z delom. Po podatkih iz marca 2012 je bilo skupno število upravičencev 31.202. Od teh je bil status svojca po vojni umorjene osebe oziroma svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema priznan 17.666 osebam, status bivšega političnega zapornika je bil priznan 15.307 osebam. Od vseh teh sta bila 1.771 upravičencem priznana oba statusa – torej tako svojca kot bivšega političnega zapornika.

Arhiv Komisije ponuja izjemen vpogled v svet žrtev titoizma in njihovih svojcev.

Raziskovalcu ponuja pogled v zgodovino na tisti način, ki ga dosedanje raziskave še niso celovito zajele. Gre za pogled na titoizem s stališča njegovih žrtev oziroma s stališča etičnega angažmaja raziskovalca gre za osredotočenje na žrtev (victim-centered).

Kot član Komisije od leta 2005 sem začel pripravljati temeljni pregled gradiva in opredeljevati viroslovne in epistemološke probleme, ki se ob tem odpirajo. Tematska polja, ki jih pokrivajo vloge, zajemajo najhujše oblike titoističnega nasilja, brezpravja in sistematičnega kršenja človekovih pravic ter diskriminacijo, stigmatizacijo in segregacijo velika dela prebivalstva Slovenije. Prav tako nam odkrivajo preživetveno moč in raznoliko upornost žrtev titoizma, zlasti svojcev tabuiranih žrtev titoizma.

Temeljne žrtvene skupine v Arhivu Komisije so:

• Medvojni umori in teror partizanskega gibanja
• Povojni zunajsodni poboji in usode taboriščnikov
• Sorodniki umorjenih – ropanje, nasilje, diskriminacija, segregacija, stigmatizacija
• Obsojeni na stalinističnih procesih, v zaporih, na suženjskem delu
• Izganjanje prebivalstva
• Politični emigranti, begunci

Popis spisov

Popis spisov Komisije trenutno obsega 32.187 zadev. V popisu so navedeni naslednji podatki: priimek in ime, status, opravilna številka, rojstni datum, kraj rojstva, poštna številka, kraj prebivališča, naslov, država, datum vložitve zahteve, datum sklepa Komisije, vrsta priznane pravice, obdobje priznane pravice, vrsta nasilnega dejanja, drugi podatki. Že na osnovi nekaj analiz podatkov iz tega popisa dobimo značilnosti obravnavane populacije.

Starost

Več kot tri četrtine jih je rojenih v letih od 1920 do 1950. Ta podatek nam pove, da so številni pripadniki starejših generacij, ki so prav tako doživljale skrajnosti državljanske vojne in revolucije, umrli še pred sprejemom ZPKri.

Kraji rojstva

Za nekaj več kot tretjino popisanih ni podatkov o rojstnem kraju. Okoli 20.000 jih je bilo rojenih v več tisoč slovenskih krajih, nekateri tudi v tujini. Pregled krajev, v katerih je bilo rojenih več kot sto vlagateljev, nakazuje nekatere viktimološke koncentracije – območje epicentra državljanske vojne v Ljubljanski provinci, preganjanje nemške in madžarske manjšine.

Države bivanja

Štiri petine vlagateljev živi v Sloveniji, drugi pa živijo oziroma so živeli v okoli 40 državah. 78,2 odstotka (25.158 oseb) s stalnim prebivališčem v Sloveniji, 21,8 odstotka (6.996 oseb) v tujini.

Besedilo je odlomek iz knjige Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo Jožeta Dežmana, ki jo lahko naročite na povezavi.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.