O ČAKALNIH VRSTAH V ZDRAVSTVU

V zadnjih letih se veliko govori o čakalnih vrstah v zdravstvu. Družinski zdravniki so polno zaposleni in verjamem, da izgorevajo pri obravnavi svojih pacientov.

Drugače pa je v zobozdravstveni dejavnosti. Ko človek vstopi v katerokoli čakalnico zobozdravstvene ordinacije v sistemu javnega zdravstva, ima občutek, da je zasebno zobozdravstvo že davno porazilo javnega. Čakalnice so praviloma ves čas prazne. Če pa povprašamo javnega zobozdravnika, kolikšna je čakalna doba npr. za izdelavo zobne proteze, se le-ta giblje v okviru dveh let ali več. Pa sem si vzel čas in večkrat po nekaj ur posedel v čakalnici neke zobne ordinacije. V nekaj urah se pojavita dva pacienta, ki sta bila naročena, včasih morda kakšen več. To pomeni, da v celem delovnem dnevu posamezni zobozdravnik sprejme največ pet pacientov. Ali bi zasebni zobozdravnik lahko preživel, če bi svoje storitve izvajal s takšno dinamiko?

Morda je to posledica normativov, ki so jih v imenu zobozdravnikov izborili njihovi sindikati? Pacienti to molče prenašajo, saj se bojijo, da se jim utegne njihov zobozdravnik maščevati, če bi povzdignili glas. Že tako se večina boji zobozdravnika in če ta iz maščevanja malo bolj grobo zavrta v zob in povzroči nepotrebno bolečino… »Bolje, da sem tiho«, si misli in čaka na vrsto, ki pa je nerazumljivo dolga, še posebej, če opazi, s kakšno dinamiko se obravnavajo pacienti v javnem zobozdravstvu.

Kdo zavira učinkovitejše delo izvajalcev zdravstvenih storitev, v tem primeru zobozdravstvenih? Ali je to Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z nestimulativnim sistemom plačevanja opravljenih storitev? Ali je to Zdravniška zbornica, ki na ta način ščiti svoj ceh? Ali so to zobozdravniki, ki, vsaj tako se zdi, ves čas izvajajo tako imenovano belo stavko? Ali se kateri zobozdravnik kdaj vpraša, če zasluži svojo mesečno plačo z nekaj pacienti na dan?

Vprašanje je tudi, ali direktorji posameznih zdravstvenih domov sploh vedo, koliko delajo, oziroma ne delajo zobozdravniki, zaposleni pri njih?

Dokler bo država krila izgube posameznim ustanovam, dokler bo med 1000 najbolje plačanimi državljani v Sloveniji 890 zdravnikov, se najbrž ne bo veliko spremenilo. Koga v tem primeru ščiti naša vlada in naš minister za zdravje? Običajnega državljana očitno ne! Povprečni slovenski delavec, ki mu delodajalec ne prizna višje cene, kot je minimalna plača, mora čakati. Zasebnega zobozdravnika si ne more privoščiti, saj še za položnice in za življenje nima dovolj.

Prosim, da ustrezni organi v naši državi pojasnijo svojim državljanom, kaj bodo storili, da se izkorenini taka nemogoča praksa. Verjamem, da noben minister za zdravje še ni videl praznih čakalnic, saj si s svojo plačo lahko privošči zasebnega zobozdravnika in nadstandardne materiale, ki jih ZZZS svojemu zavarovancu ne prizna. Za vse je potrebno doplačevati, pa čeprav ima pacient poleg obveznega še dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Verjamem tudi, da direktor ZZZS še ni videl prazne čakalnice pred zobozdravstveno ordinacijo, iz istega razloga kot minister za zdravje ali predsednik vlade, in ne nazadnje niti noben poslanec.

Delavec v zasebnem sektorju mora za svojo mizerno plačo vsak dan več in bolj trdo delati. V javnem sektorju pa je, vsaj tako se zdi, ravno obratno. Sindikati policije, zdravstva, javnega sektorja itd. so se ravno izpogajali za boljše plače in še druge privilegije, pa so že začeli rožljati s svojim orožjem (stavko), če oblast ne bo prisluhnila njihovim novim apetitom. Če nič drugega, je to, blago rečeno, na meji dobrega okusa. Jaz bi si upal celo reči, perverzno.

Ali bo kdo od tistih, ki smo jih volili pred letom dni, povzdignil svoj glas v našem hramu demokracije za malega človeka tudi na tem področju?

Na koncu pa bi spomnil vse, ki delajo v zdravstvu na Hipokratovo prisego. Pa ne v tem smislu, da malo opravljenega dela v javnem sektorju kompenzirajo s popoldanskim »fušanjem« za svoj žep. Kajti tudi to se dogaja. To je skorajda javna tajnost, pred katero pa tudi vsi zatiskamo oči.

Kajtimir Kunc 

Zagorje ob Savi