PROBLEMATIKA GIBANJA SLOVENSKIH POKOJNIN

O pokojninah se v zadnjem času relativno veliko govori, vendar se upokojenci seznanimo le z malo podatki, ki bi pokazali dejansko sliko in položaj slovenskega upokojenca. Politika nam ne natoči čistega vina. Novinarji o pokojninah in upokojencih pišejo površno, ne da bi se poglobili v problematiko. Vsi očitno zagovarjajo politiko enakih želodcev, ki pa smo se ji v Sloveniji odpovedali že ob osamosvojitvi. Res je, da se ob tem velika večina počutimo nategnjeni, saj si na referendumu, ko smo glasovali za samostojno Slovenijo, niti prestavljali nismo, v kaj se bo izrodila naša država. O tem, kako je država z zakonodajo iz leta 1992, 2006 in 2012 poslabševala položaj upokojencev, bom pisal v prihodnjem prispevku.

Tukaj bom napisal nekaj vrstic o tem, kako so nam upokojencem pokojnine realno padale v zadnjem desetletju. Država je z neizvajanjem zakonov ZPIZ, ZPIZ-1 in ZPIZ-2 poslabševala položaj upokojencev, ko je z nespoštovanjem zakonodaje povzročala realen padec slovenskih pokojnin. Prijatelj Gorazd Cuznar je napravil podrobno analizo gibanja pokojnin, ki si ga boste lahko ogledali na koncu tega prispevka. Država je že več let iz recesije in je postopoma odpravljala določila ZUJF (Zakon o uravnoteženju javnih financ), za vse, razen za upokojence. Za nas ZUJF še vedno velja, pa kljub temu, da v vladi sedijo predstavniki DESUS. Zveza društev upokojencev (ZDUS) o tem molči in se zadovoljuje z drobtinicami od državne pogače, namesto da bi energično zahtevala pravice, ki nam gredo. Očitno je vodstvo ZDUS skorumpirano in zaradi morebitnih osebnih koristih ne povzdigne glasu za svoje članstvo.

O zapostavljanju upokojencev od strani države je v svojem blogu v začetku leta pisal tudi dr. Jože P. Damjan. Njegov blog si lahko preberete na spletni strani

https://damijan.org/2019/01/24/bo-vlada-upokojencem-vrnila-kar-jim-je-bilo-odvzeto-v-casu-krize/ .

Gorazd Cuznar je pri svoji analizi zapisal, da nas je upokojencev 600.000 in da to ni zanemarljiva številka, ko je potrebno oddati svoj glas na državnozborskih volitvah. Poleg tega bi morali o tem glasno govoriti tako predstavniki Sindikata upokojencev kot tudi vsi ostali sindikati, ki zastopajo zaposlene, saj gre tudi za prihodnost njihovih članov. So pa očitno sindikati zaposlenih tiho tudi zato, ker računajo s tem, da bodo na račun upokojencev dosegli več za svoje članstvo. Ali ni to bizarno?

V naši državi smo, torej, dve skupini, ki sta marginalizirani. Mladi, ki šele vstopajo na trg dela in se nanje stalno pozablja in starejši, ki smo očitno vsem nepotrebno breme in nas je treba prelisičiti, kjer je le mogoče. Ampak, vsi prihajate za nami. Tisti, ki ste se nakradli v času tranzicije, za vas me ne skrbi. Kaj pa vsi tisti, ki hodite v službo. Kakšno starost boste imeli, če bo država tako ravnala z vami, kot v sedanjem času z nami?

Zagorje ob Savi, 13.05.2019

                                                                                                                      Kajtimir Kunc