Objavljeno Aug 24, 2019
Govori se: »Naši upokojenci ne verjamejo več nikomur in nikomur in niso pripravljeni dajati nobenih podpisov…«
Ali to drži? Ali smo upokojenci postali tako apatični, da lahko samo držimo hrbet? Ali se nismo sposobni več zravnati in na dostojanstven način zahtevati od oblasti, da nam zagotovi dostojanstveno starost, ko smo štiri desetletja delali in ustvarjali; tudi za njih?
Peticija res ni na prvi pogled uspešen način boja za svoje pravice. Vendar, največkrat smo sami krivi, saj niti pri dajanju podpisov ne znamo pokazati enotnosti? Kot da ne bi bili nezadovoljni nad stanjem, v katerega nas je potisnila država s stalnim krčenjem upokojenskih pravic? Peticija je orožje, katerega lahko uporabimo v boju za naše pravice. Če se naš boj konča s porazom, je to zato, ker zberemo premalo podpisov, da bi nam bila vlada sploh pripravljena prisluhniti. 620 tisoč nas je. Ali mislite, da je nekaj tisoč podpisov pod peticijo dovolj, da bi nas upoštevali. To ni niti 1% vseh slovenskih upokojencev. Moralo bi nas biti nekaj deset tisoč podpisnikov peticije, da bi bili slišani.
Drage upokojenke in dragi upokojenci, ne mečite puške v koruzo. Kujmo železo! Zbirajmo podpise! Ali nismo pridno delali vse življenje? Pokažimo oblastnikom, da še nismo za v staro šaro! Ne zapadimo v brezvoljnost, češ, da nič ne pomaga! Ne sprijaznimo se s tem, da se nam kratijo pravice, ki so nam dane z zakonom! Že zaradi mladih ne, saj jim moramo biti za zgled!
Spletna povezava peticije:
Zato, podpisujte spletno peticijo še naprej! Ne odnehajte! Pokažimo vsem sodržavljankam in sodržavljanom, da se je vredno boriti!
Aug 24, 2019