Kdor je prebral moji zadnji dve objavi si je lahko naredil nek vtis kdo sem, kakšna sem, kako razmišlam. Vendar  vam moram namigniti, da nisem jaz samo to. Sem še veliko, veliko več. Sem hči, sem sestra in sem vnukinja. Sem punca in sem ženska obenem. Sem prijazna in sem tečna, sem žalostna in sem srečna. Vse to sem in še več. Sedaj vam pišem to, vendar ne vem zakaj, mogoče ugotovim,ko končam s pisanjem. 

V avgustu leta 2011, ko sem dopolnila, kdo se spomni koliko let, samo mislim, da nekje tam 25, sem po dveh letih in pol pustila fanta, ki pač ni imel časa zame in z družbo odpotovala za en teden na počitnice v Barcelono. To je bila moja prva vožnja z letalom, ter moje prve počitnice brez staršev tako daleč in tako dolgo čas. No, saj tudi s starši sem hodila samo v Piran. No, ko sem prišla domov, sem pričela pisati blog. Ne, to ni bil navaden blog, saj takega sem pisala že prej in sem obupala nad pisanjem, ampak je bil kuharski blog. Tu se prične moja kuharska pot. V novembru sem našla neko kuharsko nagradno igro in seveda v njej sodelovala, ter v teku skoraj 4 mesecev objavila okrog 180 receptov, katere sem pripravila in objavila, ter seveda sam kuharski blog postavila v kot. No, da vse skupaj skrajšam. Lani sem naredila še fb stran, nastopala na AVE gurmani, kjer je filemček na spletu. Sedaj pa poizkušam odpreti podjetje na kuharsko tematiko. Če je kdo z mano, vabljen. 

No, v zadnjem letu pa se mi ni dogajalo samo to. Bila sem na dnu, res popolnoma na dnu, se mi je zgodil še kolaps. Da povem še laikom, padla sem v nezavest in po pripovedovanju drugih baje za nekaj trenutkov prenehala dihati. No, zgodba je še daljša in bolj zanimiva, vendar o tem kdaj drugič. Ko sem se po nekaj mesecih počasi pobirala iz dna sem spoznavala ljudi, ki so imeli podobna razmišlanja kot jaz. Govorili so mi, da sem nekaj posebnega, da nisem iz tega planeta, da sem mavričen, indigo oziroma ne vem kakšne barve človek/otrok. No, še vedno ne vem ali sem ali nisem, vendar se s tem ne obremenjujem več, saj vem, da kakršnakoli sem, sem posebna. Ponovno je prišla jesen, ter jaz sem pričela povezovati dogodke preteklosti z dogodki sedanjosti in prišle so na plan zanimive ugotovitve, fb stran povezana s sporočili, ki sem jih dobivala, karte, ki so nekaj posebnega in so vsaj po moje edinstvene in še veliko, veliko več. 

Poleg tega pa pišem tudi zgodbe, pesmi, recepte, kanaliziram, imam rada naravo, rada fotografiram in sem po besedah nekaterih genij oziroma nadarjena, čeprav se imam sama za kolikor toliko ne preveč pametno osebo, ki pa veliko ve, ter zna uporabljati veliko stvari in delati veliko dela, saj živim na kmetiji. To je za zdaj vse, no skoraj, sledi še nekaj fotografij za razvajanje.