Hahaha, ne, ne, ni hahaha, je skoraj ga-ga-ga. Na naše "posestvo" sta prispela dva, no en parček, tak lep, mali, puhasti parček. Ja, ja, še je puhast, pa tak čuden vonj ga obdaja pa puh odpada in zgleda, kot da bi bila gola po enem delu, pa glasu še nimata pravega, pa še toliko malenkosti je okoli njiju, ampak saj bo, saj bo.

Z njima imam en velik problem, ne vem ali imata glas na pogon al pogon na glas, tako ali tako pa to sploh ni pomembno, glavno je, da ko sta pri miru sta tiho, ko se premikata pa se ju najde kam potujeta ker sta tako glasna. Upam, da kmalu naredimo tako veliko ograjo, da bosta v njej, da ne bosta odtavala sosedom, ker to pa res ne bi bilo dobro, dokler ne končata pri nas s čiščenjem, saj smo ju prav s tem namenom kupili. Da, pri nas imamo ogromno polžev, tistih rdečih in ta parček jih baje tudi pridno papca, no bomo videli kmalu, ko se bosta privadila na novo okolje in pričela jesti in piti in delati vse kakor je treba.

No, ta prispevek pišem že kako urco ali več. Vmes sem ju šla zapret, ker pred kratkim je ena žival pobila vse kokoši, torej po krajšem času je to prva perutnina pri nas. Ko sem šla ju zapret sem pustila vrata ograje odprta in sta mi ušla, in sem ju oba skupaj prijela in odnesla zapret v kurnik. Joj sta se drla, pomislila sem na koline in prašiča kako se je drl, in to se mi je zdelo isto. No, da boste vedeli o čem govorim pa nekaj fotografij.