NBA slovarček je rubrika, kjer iščemo ustrezne in manj ustrezne prevode košarkarskih terminov iz angleščine v slovenščino. Vsak delovni dan na kosarka.si. O one-and-done: vpisan za status Praksa, kjer se košarkarji vpišejo na faks samo za eno leto in nato odidejo v ligo NBA Kyrie Irving se je za status vpisal na Duke. Vprašanje kdaj se lahko košarkar odloči za prijavo na nabor in zaigra kot profesionalec je v najmočnejši ligi na svetu dosti bolj komplicirano kot npr. v Evropi. Tako zapleteno, da se je z njim že leta 1971 moralo ukvarjati vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. To je v primeru Haywood v. National Basketball Association odločilo, da Spencer Haywood lahko igra v NBA-ju, kljub dejstvu, da pred tem ni odigral polne štiri sezone za katero od univerz, kot so takrat zapovedovala pravila. Ta sodna odločitev je posledično omogočila severnoameriškim srednješolcem, da preskočijo celotno univerzitetno preizkušnjo in odidejo takoj med profesionalce. To možnost so dolgo sicer uporabljali le redki, z izborom mladega krilnega centra Kevina Garnetta leta 1995 pa naslednje desetletje skoraj ni minil nabor brez srednješolcev, najbolj slaven med njimi pa je bil seveda LeBron James. Do spremembe je prišlo z novo kolektivno pogodbo leta 2005, ki je kot kompromisno rešitev uvedla pravilo, da morajo vsi naborniki dopolniti 19 let v letu nabora. S to spremembo se je pojavil tudi fenomen 'one-and-done' vpisovanja za status, kjer se košarkarji vpišejo za eno leto na univerzo, pri tem zgolj na papirju opravljajo izpite, dejansko pa so profesionalni košarkarji, a s pomembno razliko, in sicer, da za svoje delo niso plačani. Vsaj neposredno ne. Obstaja sicer alternativna pot do hitrega zaslužka, a je za to potrebno zapustiti Severno Ameriko, tako da se za njo odločijo le redki.