Nov teden smo izkoristili za pogovor z Janom Copotom, ki od svojih mladinskih let brani barve Hopsov iz Polzele. 196 cm visoki v Murski Soboti rojeni košarkar je košarko začel igrati v Murski Soboti, nadaljeval v Kranju pri Triglavu, sedaj pa je tretjo sezono član Hopsov iz Polzele, kjer iz leta v leto dobiva tudi vedno večjo vlogo v članski ekipi. V letošnji sezoni je 20-letni branilec, ki lahko igra tudi na poziciji krila, v 1. slovenski ligi igral na 11 tekmah in v dobrih 26 minutah igre na tekmo dosega 10 točk, 4,5 skokov in 1,5 ukradenih žog na tekmo ter uživa popolno zaupanje glavnega trenerja Boštjana Kuharja. Pravi, da je vedno sanjal postati profesionalni košarkar. Prihajate iz Prekmurja, kjer ste naredili prve košarkarske korake. „Res je. Košarko sem začel trenirati v rodnem Prekmurju pri 11 letih v klubu Radenska Creativ Sobota. Vzporedno s košarko sem dolgo časa treniral tudi odbojko, a me je na koncu premamila strast do košarke.“ Kakšni so bili razlogi, da ste se takrat odločili za košarko in ne odbojko? „Glavni razlog je bil ta, da me je pritegnila predvsem dinamičnost košarkarske igre in to, da je košarka kontaktni šport. Drugi razlog pa je bil ta, da sem se na treningih košarke odlično razumel s soigralci. Skozi leta skupnega odraščanja smo postali prava ekipa tako na igriščih kot tudi izven njih in smo še vedno v zelo tesnih stikih.“ Vaš napredek in dobre predstave so opazili v kranjskem Triglavu, za katerega ste v sezoni 2017/2018 igrali za kadete in mladince, hkrati pa še člane v Murski Soboti kot posojen igralec. Kako naporna je bila za vas tista sezona? „Prestop v Triglav je pomenil, da sem na pravi poti, a sem se zavedal, da je pred mano še veliko dela in da se bo treba znova dokazovati. Ker sem se šolal v Murski Soboti, smo se dogovorili, da bom med tednom treniral v Murski Soboti, kjer sem v tisti sezoni dobil veliko priložnosti pri članski ekipi, ob petkih pa je sledila vožnja v Kranj, kjer sem tudi opravil trening in odigral kadetsko in mladinsko tekmo v soboto oz. nedeljo. Zelo na roko mi je šlo dejstvo, da smo v Murski Soboti tekme igrali predvsem med tednom. Strinjam se, da je bila tista sezona zelo naporna, a s trdno voljo mi je ob podpori družine tudi uspelo.“ Pa vendarle niste ostali v Kranju. Sledila je selitev na Polzelo. „Sezona v Kranju je bila res dobra, saj smo s kadeti osvojili 2. mesto, z mladinci pa 3. mesto v državnem prvenstvu. Skozi celotno sezono sem bil nekako prepričan, da bom ostal v Kranju, a sledil je klic iz Polzele, kamor sem bil povabljen na preizkušnjo, na katero sem se tudi z veseljem odzval. Po nekaj opravljenih treningih smo hitro dosegli dogovor o skupnem sodelovanju, saj so mi poleg odličnih pogojev za trening ponudili tudi stanovanje, ki je praktično poleg dvorane. Menim, da sem se v tistem trenutku odločil pravilno, poleg tega pa je Polzela tudi bistveno bližje mojemu Prekmurju kot Kranj.“ Srednjo šolo ste končali na I. gimnaziji v Celju. Kakšne načrte imate s šolanjem v prihodnje? „Po končani gimnaziji sem veliko časa premišljeval kako nadaljevati. Kolebal sem med tem ali poizkusim usklajevati študij in košarko ali se povsem posvetiti košarki. Za letos sem se odločil za slednjo izbiro, saj sem želel videti in okusiti, kakšno je življenje profesionalnega košarkarja, ki praktično cel čas razmišlja samo o tem kako biti vedno boljši na igrišču. Po končani sezoni pa bom ponovno dal karte na mizo in premislil, kako in kaj naprej.“ Kako ste zadovoljni z vašimi predstavami in predstavami ekipe v letošnji sezoni? „Pred sezono se je na Polzeli zamenjalo veliko igralcev, zato smo se na začetku privajali drug na drugega in rabili smo čas, da smo se povezali in ustvarili določeno kemijo. Sedaj menim, da smo se že dobro ujeli in točno razdelali principe v napadu in obrambi, h katerim skušamo vsi čim bolj strmeti. Poleg ekipnih analiz pa imamo tudi individualne pogovore glede naših odločitev na igrišču, kar se mi prav tako zdi zelo pomembno in kar prinaša še boljše rezultate na daljši rok. Zase pa menim, da iz tekme v tekmo pridobivam na samozavesti, kar menim, da je velikega pomena za mlade košarkarje, ki prihajamo v člansko košarko.“ Letos ste kar nekaj tekem izgubili v tesnih končnicah. „Res je. Razen porazov proti Krki, Podčetrtku in Šenčurju, ko je bila razlika višja, smo ostale poražene tekme izgubili z majhno razliko. Zdi se mi, da je razlog ta, da smo dokaj neizkušeni, poleg tega pa nam je večkrat zmanjkalo tudi sreče. Z vsakim porazom smo se nekaj naučili in verjamem, da bomo v nadaljevanju sezone znali v določenih situacijah bolje reagirati in obrniti tekme v svojo korist.“ Do sedaj ste namreč imeli kar nekaj smole in še nikoli niste nosili dresa mlajših reprezentanc Slovenije. „Prvič sem imel stik s slovensko reprezentanco pri kadetih. Takrat sem tudi opravil celotne priprave s kadetsko reprezentanco in kot zadnji sem bil prečrtan s seznama in nisem potoval na evropsko prvenstvo za kadete v Podgorico. Poletje za tem sem bil del širšega seznama mladinske reprezentance, leto kasneje pa sem priprave odpovedal zaradi težav s koleni. Lani sem bil prav tako del širšega spiska reprezentance mlajših članov, a nam je epidemija z virusom COVID-19 prekrižala načrte. Poleti smo sicer fantje letnika 2001 in 2002 opravili nekaj reprezentančnih treningov na Rogli. Upam, da bo letos drugače, da izpolnim svojo veliko željo in oblečem dres slovenske reprezentance.“