Sistem kvalifikacij za nastop na prvenstvu, ki ga je FIBA uvedla leta 2017 ostaja nespremenjen. V 15-mesečnem obdobju bo na sporedu šest kvalifikacijskih oken, ki se bodo istočasno odvijala v Afriki, Ameriki, Aziji (vključno z Oceanijo) in Evropi. Kvalifikacije bodo potekale od novembra 2021 do februarja 2023. Za nastop na prvenstvu se bo sicer potegovalo 80 reprezentanc, odigranih pa bo 420 tekem. V afriškem delu kvalifikacij bo nastopilo 16 reprezentanc (5 mest na prvenstvu), v ameriškem prav tako 16 reprezentanc (7 mest na prvenstvu), 16 reprezentanc pa bo nastopilo tudi v azijskem (vključno z Oceanijo) delu (6 mest na prvenstvu). V evropskem delu kvalifikacij bo nastopilo 32 reprezentanc, ki se bo borilo za 12 prostih mest na prvenstvu. Filipini in Japonska sta kot gostitelja že neposredno uvrščena na svetovno prvenstvo. Na svetovnem prvenstvu bo sicer zaigralo 32 reprezentanc.

Evropski del kvalifikacij za svetovno prvenstvo

V evropski del kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu se bo podalo 32 reprezentanc, ki bo razporejenih v osem skupin s štirimi ekipami (A-H). Vsako moštvo bo v tem delu tekmovanja odigralo šest tekem (tri doma in tri v gosteh), v treh tekmovalnih oknih: 1. kvalifikacijsko okno: med 22. in 30. novembrom 2021 2. kvalifikacijsko okno: med 21. februarjem in 1. marcem 2022 3. kvalifikacijsko okno: med 27. junijem in 5. julijem 2022 Po šestih odigranih tekmah bodo iz skupinskega dela napredovale prve tri reprezentance iz vsake od osmih skupin in tvorile nove štiri skupine po sistemu (I=A+B, J=C+D, K=E+F in L=G+H). Rezultati iz prvega dela kvalifikacij se prenašajo. Tudi v drugem delu vsako reprezentanco čaka šest tekem, po tri na domačem igrišču in tri v gosteh. Predvidena kvalifikacijska okna v drugem delu so: 4. kvalifikacijsko okno: med 22. in 30. avgustom 2022 5. kvalifikacijsko okno: med 7. in 15. novembrom 2022 6. kvalifikacijsko okno: med 20. in 28. februarjem 2023 Na svetovno prvenstvo se kot omenjeno iz evropskega dela kvalifikacij uvrsti 12 reprezentanc - prvo-, drugo- in tretjeuvrščena ekipa iz vsake od štirih skupin drugega dela kvalifikacij (I, J, K in L). Svetovno prvenstvo bo na sporedu med 25. avgustom in 10. septembrom 2023, gostile pa ga bodo Indonezija (Džakarta), Japonska (Okinava) in Filipini (Manila). Glede na dosedanje izvedbe žrebov košarkarskih tekmovanj pod Fibinim okriljem, bo FIBA reprezentance  pred žrebom evropskega dela kvalifikacij za SP razdelila v osem kakovostnih bobnov, ki jih bo določila na podlagi trenutne uvrstitve na svetovni jakostni lestvici.  #mojtim bo po tem kriteriju najverjetneje eden izmed nosilcev žreba, saj po zaslugi odličnih iger in rezultatov v kvalifikacijah za olimpijske igre ter igrah v Tokiu trenutno zaseda četrto mesto na lestvici (za Španijo drugo reprezentanca Evrope). Sodeč po tem ključu naj bi Slovenija bila v prvem bobnu skupaj s Španijo, Francijo in Srbijo. V drugem naj bi bile Italija, Litva, Grčija in Nemčija, v tretjem Češka, Poljska, Rusija in Turčija, v četrtem pa Hrvaška, Črna gora, Latvija in Ukrajina. V petem bi bile reprezentance Finske, Gruzije, Belgije in Madžarske, v šestem Velika Britanija, Izrael, Bosna in Hercegovina ter Nizozemska, v sedmem Islandija, Estonija, Bolgarija in Belorusija, v osmem pa Severna Makedonija, Švedska, Portugalska in Slovaška. FIBA nekaj dni pred žrebom še ni sporočila uradne sestave bobnov ter samega sistema žreba glede uvrščanja ekip v kvalifikacijske skupine. Slovenska košarkarska reprezentanca, ki jo v zadnjem času vodi Aleksander Sekulić, je doslej trikrat nastopila na SP. Leta 2006 je na Japonskem zasedla deveto, leta 2010 v Turčiji osmo, pred sedmimi leti v Španiji pa sedmo mesto. Evropske prvake leta 2017 ter četrtouvrščene z nedavnih olimpijskih iger v Tokiu leta 2022 čaka še evropsko prvenstvo, ki ga gostijo Češka, Gruzija, Italija in Nemčija. Slovenija se bo v Kölnu poleg domače nemške reprezentance pomerila še z BiH, Francijo, Madžarsko in Litvo.