Amirhossein Emadi, za prijatelje Caren, ima 22 let, v slabih štirih letih je uspel priti iz Irana do Slovenije. Prek hrvaško – slovenske meje je uspel v 18. poizkusu. Odšel je od doma, da poskrbi za svoje zdravljenje multipleskleroze. Kako kaj? CAREN: „Ko sem prišel, sem bil v slabem stanju, po dveh mesecih miru ter terapijah se mi je stanje izboljšalo. Rad delam in raziskujem. S pomočjo socialne delavke sem prišel v stik z dobro in pravo družbo.“ To pomeni? CAREN: „Ena od strokovnih delavk je dobra prijateljica Klemna Kladnika, ki vodi športno dobrodelno humanitarno društvo ŠHD Resistentia.“ Potem se v pogovor vključi Klemen Kladnik oz. po novem kar Kelemen, kot ga kliče Caren. „Izvedel sem, da imajo fanta, ki rad igra košarko. Potem so mi povedali, da je košarkarski sodnik. Odločil sem se, da mu pomagam. Prek Facebooka sem skušal najti v Ljubljani košarkarsko družbo, ki bi Carena vzela v svojo sredino, ga sprejela, da bi z njimi igral in se družil.“ Kako ste bili uspešni? „Prvi poizkusi niso bili najboljši. ŠE enkrat sem moral deliti svojo objavo, potem je jasno, da nam res ni šlo. Pri sebi sem si mislil, da če ne najdemo ene take družbe, potem je s košarko in našo družbo konec. Lahko kar zapremo.“ In potem? „Javila sta se prijatelja Dejan Mlakar in Davor Sattler, ki sta me povezala s prijateljem Janom. Ena, dva, tri smo se domenili in našli pravo sredino,.“ Za Carena je izvedel tudi košarkarski trener in organizator tekmovanj Boris Završnik, ki deluje v KK Janče. „„Boris je vedel, da je Caren košarkarski sodnik, ki pa jih v Sloveniji še posebej v mlajših selekcijah primanjkuje. Carena je povabil na trening.“ Vmes ste bili še na Košarkarski zvezi Slovenije, kjer je ustrezen organ na čelu z Gorazdom Trontljem ocenil, da so papirji ustrezni in da fant lahko sodi v Sloveniji! Pa spet nazaj h Carenu. Kdaj in kako ste začeli s košarko? CAREN: „S košarko sem začel, ko sem bil star devet let, prijatelj mojega očeta je bil košarkarski trener. Tako sem začel. Od leta 2011 pa sem se začel poglabljati v pravila igre, korak za korakom.“ Kot sem slišal, vam prakse ne manjka! CAREN: „Za mano je 18.000 minut sojenja in 450 tekem. Iran je velika država, tekme sem imel vsak dan, od ranga osnovne šole pa do univerzitetnih tekem.“ Kako ste se znašli v Sloveniji? CAREN: „V Sloveniji mi je lepo, rad bi ostal, zato sem zaprosil za mednarodno zaščito. Pogoji za delo so super, vsi se spoznajo na košarko in jo imajo radi. Vsem v Sloveniji pa sem zelo hvaležen za priložnost in pozornost.“ Sicer pa velja dodati, da se Caren uči slovenščine, v preteklosti pa je v Iranu spoznal tudi Memija Bečiroviča, ki je pustil velik pečat z uspešnim delom na tem koncu sveta!