Košarkarski klub Cedevita Olimpija bo konec januarja na dvoboju 17. kola AdmiralBet Lige ABA z Budućnostjo VOLI počastil kariero legendarnega košarkarja Dušana Hauptmana in upokojil dres nekdanjega kapetana Zmajev s številko 10. Priprave na tekmo, ki bo 29.1., ob 17. uri v Stožicah, so v polnem teku. Ljubljanski klub se je s posebnim šalom spomnil legendarnih časov in legendarnega asa Dušana Hauptmana! Dušan Hauptman je praktično svojo celotno kariero preživel v dresu ljubljanske Olimpije. V slovensko prestolnico se je iz Celja preselil leta 1982, barve Zmajev pa je branil vse do leta 1998. V tem obdobju je osvojil sedem naslovov slovenskega državnega prvaka, šest naslovov slovenskega pokalnega prvaka ter dva naslova prvaka jugoslovanske druge državne lige. Največji uspeh v dresu Smelta Olimpije je Hauptman doživel leta 1994, ko je ljubljanski kolektiv v Lozani osvojil naslov prvaka Evropskih pokalnih zmagovalcev. Hauptman je v sezoni 1993/94 na 14 tekmah v tekmovanju v povprečju dosegal 20,5 točke na tekmo in bil najboljši strelec ljubljanskega kolektiva. V velikem finalu s Taugresom je dosegel kar 27 točk in bil skupaj z Romanom Horvatom najbolj zaslužen za veliko slavje Smelta Olimpije v Lozani. Ne smemo pa pozabiti niti na osvojeno tretje mesto na zaključnem turnirju četverice takratne Evrolige v Rimu leta 1997. V tej sezoni je Hauptman zaigral na 24 evroligaških tekmah, na parketu v povprečju prebil malo več kot 15 minut na obračun in dosegal 6,9 točke na tekmo. Na dvoboju za končno tretje mesto z Asvelom je bil eden od petih košarkarjev ljubljanskega kolektiva z dvomestnim številom točk, tekmo pa je sklenil z 12 točkami. Ob omembi imena Dušan Hauptman vsak najprej pomisli na popoln met, ki je vrsto let rešetal mrežice tekmecev ljubljanskih košarkarjev. Naslednja misel je zagotovo majica pod dresom, ki jo je Hauptman zaradi prepovedi sčasoma moral prenehati nositi, a mu je vsa ta leta prinašala srečo. Vsem pa je prav zagotovo v spominu ostala tudi legendarna številka 10, ki se bo v nedeljo, 29. januarja 2023, pod stropom stoženske dvorane pridružila številki 13 Iva Daneua in številki 12 Marka Milića. “Ko sem izvedel, da je vodstvo Cedevite Olimpije, na pobudo mojih bivših soigralcev, sprejelo idejo o upokojitvi mojega dresa, sem bil presenečen in hkrati vesel, da so prepoznali mojih 16 sezon igranja v ljubljanskem klubu ter še pet let dela kot športni direktor in trener ekip mlajših starostnih kategorij. Skupaj sem torej v klubu preživel 21 let. Omenjeno dejanje je zame hkrati velika čast in tudi poklon moji zvestobi klubu,” je ob najavi svečanega dogodka povedal velikan slovenske košarke in Cedevite Olimpije, Dušan Hauptman. “Cedevita Olimpija ponovno postaja velik klub, tako v organizacijskem kot tudi v športnem smislu. Tako lahko navijači košarke v Ljubljani in Sloveniji, ki se zelo dobro spoznajo na košarko, upravičeno upamo, da bomo kmalu v Areni Stožice spet uživali in navijali za Cedevito Olimpijo v najmočnejši košarkarski Evroligi. Veliko čast bi zato zelo rad doživel s čim večjim številom mojih bivših soigralcev v ljubljanskem klubu, saj so tudi oni na nek način pripomogli k temu svečanemu dogodku.” Svoj strelski rekord v Fibinem Evropskem pokalu je Dušan Hauptman postavil 26. novembra 1991 na obračunu z Benfico, ki ga je sklenil s 34 točkami. Šestkrat je Hauptman nastopil tudi na Dnevu slovenske moške košarke, v sezoni 1993/94 pa je med drugim postal tudi zmagovalec tekmovanja v metu za tri točke. Dušan Hauptman na samem začetku svoje kariere ni veljal za izrazitega strelca. V svojih prvih letih v dresu Zmajev je v igro prihajal predvsem zato, da je ustavljal najboljšega igralca nasprotnega moštva. Z leti je njegov status v ekipi rastel in kmalu se je celotna igra Ljubljančanov začela vrteti okoli njega. Veljalo je, da je z leti postajal le boljši, in tudi v 90. letih prejšnjega stoletja je bil še naprej strah in trepet tekmecev ljubljanskega moštva. Od igranja košarke se je Hauptman poslovil 9. septembra 1998 v Tivoliju proti Ciboni. Pet let je Hauptman preživel tudi kot športni direktor in trener ekip mlajših starostnih kategorij ljubljanskega kluba, kot trener pa se je kasneje preizkusil tudi v Kopru, Zagorju in Šoštanju.