Slovenska selekcija U16 se je vrnila s turnirja v Turčiji, kjer je zasedla 11. mesto. Moštvo je vodil Dejan Gašparin, ki je z večino igralcev iz te selekcije delal že lani v programu U15, poleg tega pa skupaj z Radom Trifunovićem dela z njimi čez leto skozi individualni program in Nacionalni program plus. Po koncu turnirja je Gašparin ocenil situacijo generacije in podal nekaj zanimivih izhodišč. Kako bi ocenil nastop v Turčiji? „Rezultatsko gledano sicer ni bil najboljši, vendar smo videli, da se lahko kosamo z najboljšimi. Do zadnje minute smo igrali popolnoma izenačeno z Litovci, ki so skupaj že dve leti in igrajo praktično že člansko košarko. Bili smo izenačeni s Turki, ki se vedno v evropskem vrhu. Videli smo, da imamo težave z ekipo, kot je Latvija, kjer praktično vsi igrajo vse. Premagali smo Nemce, ki imajo zelo zanimivo generacijo. Bolgari so nas na prvi tekmi sicer bolj ali manj pretepli, vendar so naši fantje na drugi odlično odreagirali in odigrali vrhunsko zadnjo tekmo. Proti ozki obrambi Črnogorcev pa nam nikakor ni stekel met z razdalje in posledično je sledil poraz. Na turnir nismo odšli z imperativom rezultata, ampak zato, da vidimo 12 kandidatov za reprezentanco. Hoteli smo videti, kako funkcionirajo na najvišjem nivoju, kako se obnesejo v stresnih situacijah, kdo je lahko konkurenčen in kdo v tem trenutku še ne more, je pa potencial za naprej. Marsikdo lahko v slovenski ligi izgleda vrhunsko, na nivoju, kjer se 40 minut igra na meji sposobnosti pa ne more delovati. Na prvenstvu čaka reprezentanco osem tekem v desetih dneh v še veliko težjih pogojih in takrat je pomembno tudi to, kdo lahko funkcionira v stresni situaciji in drži neko konstanto skozi celo prvenstvo. Generalno gledano smo lahko zadovoljni, predvsem zato, ker smo dobili smernice za naprej in vidimo, da je še ogromno rezerv.“ Kaj bi izpostavil, da je bilo dobro, korektno in konkurenčno? „Predvsem obrambno smo, kljub neuigranosti delali dober posel, v povprečju smo prejemali 60 točk, kar je glede na nasprotnike odlično. Šepal nam je sicer napad, ampak predvsem zaradi neodločnosti in čvrstine v zaključkih. Imeli smo nihanja v igri, kar je popolnoma normalno, vendar so fantje zelo dojemljivi in hitro učljivi. Preklopiti iz kluba in klubske taktike, ter nivoja slovenske lige, kjer so vsi dominantni, na mednarodni nivo s samo tremi dnevi treningov, je vse prej kot lahko. Dobro je bilo, da smo videli, da lahko konkuriramo v skoku, da imamo srce in se borimo. Slaba je bila le prva reakcija na utrujenost ekipe, ki nas je naredila popolnoma apatične in neprepoznavne. So pa fantje ekipa tako na terenu, kot zunaj njega in tudi to šteje veliko.“ Kateri posamezniki so se izkazali? Bi koga izpostavil? „Izkaže se lahko samo ekipa, če se posamezniki, potem je pri teh letih znak za alarm. Preveč iščemo nekoga, ki bi ga povzdigovali pri 15 letih. Fantje še niso osebnosti, ki bi jih zato, ker pač dajo nekaj točk več kot ostali morali izpostavljati. Vsak mora dati svoj delež, nekdo v obrambi, nekdo v skoku, nekdo s točkami, ko se vse to poklopi in funkcionira lahko rečemo, da smo se izkazali. Izkazalo se je srce in borbenost na nekaterih tekmah. Na koncu ekipa zmaga in prav tako ekipa izgubi, posamezniki bodo šteli, ko si izborijo mesto v članskih ekipah.“ Kaj nam manjka, da bi bili bolj konkurenčni, da bi se borili za vrh? „Smo konkurenčni, vendar v tem trenutku ne dovolj pripravljeni. Prav tako, bo do poletja več fantov na spisku in konkurenca večja. Tistih 12, ki si bo svoje mesto z delom, talentom in pripadnostjo grbu svoje mesto v reprezentanci izborilo, bo zagotovo še na višjem nivoju, kot smo sedaj s tako kratkimi pripravami na ta turnir. Manjka nam mednarodnih izkušenj, zagotovo boljša telesna pripravljenost, sploh naših visokih fantov. Vse ostalo pa je na relativno visokem nivoju.“ Kako je z našo fizično pripravljenostjo, ki je bila svoj čas velik problem? „Glede na obdobje, je relativno dobra. Imamo sicer kronično pomanjkanje čvrstine, biološka starost večine naših fantov je v primerjavi z npr. Bolgari kaki 2 – 3 leta zadaj. Mislim pa, da moramo segmentu telesne priprave, ki je sicer boljši kot v preteklosti, dati še več poudarka. To za seboj potegne veliko pozitivnega, med drugim tudi veliko večjo samozavest.“ Boste na osnovi tega turnirja pripravili smernice za klube, da bi delali na določenih segmentih več, boljše? „V letošnji sezoni se že izvaja Nacionalni program plus, v katerem vsak teden izvajamo trening v eni od regij. Tako letnikom 2000 in 2001 dajemo dodatni trening po smernicah reprezentančnih programov. Izvajamo tudi individualno delo po klubih, z nekaterimi kandidati, ki to najbolj potrebujejo. Štirje trenerji so tako praktično dnevno na terenu. Rezultati tega seveda niso vidni čez noč, verjamem pa da bo to v prihodnje velik plus. Intenzivno se dela tudi na temu, da bi klubom in igralcem zagotovili podporo na področju telesne priprave. To bo zagotovo pripomoglo k splošnemu dvigu kvalitete dela. Glede smernic je pa tako. Želimo si več sodelovanja s klubskimi trenerji in klubi, vendar na drugi strani nočemo vsiljevati ničesar, kajti odziv je lahko prej negativen, kot pozitiven. Bi pa večja povezanost vseh, pomenila tudi večjo konkurenčnost na reprezentančnem nivoju. Poleg tehnično taktičnega razvoja in telesne priprave, si želimo razvijati tudi neustrašni športni karakter, ki mora krasiti fante, ki zastopajo barve naše države.“ Z vami je bil tudi Marko Milić, ki se je prvič preizkusil v tej vlogi. „Prisotnost Marka Milića je bila odlična izkušnja. Na fante je prenesel svoj pogled na marsikatero situacijo in z njimi delili neprecenljive življenjske zgodbe iz terena. Obenem pa je posameznikom izdal kakšno skrivnost, kako odreagirati v kakšni situaciji. Marko je pravi športnik in tekmovalec in to se čuti na vsakem koraku. Fantom daje dodatno pozitivno energijo in zbuja v njih tekmovalnost s konkretnimi življenjskimi zgodbami. Pametni poslušajo in se učijo.“