Odmor ne škodi, še koristen zna biti. Včasih pač ne. Dva tedna pavze slovenskim prvoligaškim klubom zagotovo nista dobro dela. Ekipe padejo iz ritma, vse skupaj tudi draži pogon in načenja proračun. [caption id="attachment_41422" align="aligncenter" width="628"] Kako bo? Kam to pelje? Kje so žoge? (foto: Drago Perko/kosarka.si)[/caption] Prilično nezadovoljstvo Po eni strani gre razumeti Košarkarsko zvezo Slovenije, ki je s tem hotela (upravičeno) dati več (medijskega) prostora mladincem, ki so minuli vikend sklenili državno prvenstvo. Žal pa so ta odmor klubi in zveza izkoristili, da so se postavili vsak na svoj okop. Saj pravijo, najlažje si je skočiti v lase, ko beseda nanese na denar. Na zvezi vedo, da med klubi tli prilično nezadovoljstvo. Predvsem za to, ker jim na zvezi niso (znali ali hoteli, niti ni razlike), kaj bodo dobili z novim pokroviteljem lige. Prejšnja garnitura zamudila priložnost Zgodila se je podobna napaka kot v času slovenskega Eurobasketa. Takrat je zveza zamudila zgodovinsko priliko, da v prvi fazi z nekaj evri nagradi klube, kjer se slovenska košarka začne in konča. Brez klubov lahko vse „štacune“ zapremo. Tudi če bi jim obljubila po nekaj tisočakov ali stotakov. Bistven bi bil namen. Bivša garnitura tega ni naredila. Skovali so pol milijona plusa, številke so frizirali skoraj pol leta, da bi obelodanili dobiček. Trenažnega centra, ta denar naj bi šel za to, še vedno ni... Pol milijona evrov pa je tudi že šlo... Časi so težki... So klubi nekaj samoumevnega? Pa to zdaj ni bistvo. Bolj je srž problema, ker zveza (prevečkrat) klube jemlje, dojema kot nekaj samoumevnega. Tudi klubi niso popolni. V danih razmerah, ki so težke, bolj za klube kot za zvezo, se je potrebno pogovarjati, predvsem pa težiti k partnerskem odnosu, ne pa odnosu, ki nekoga že v izhodišču postavlja v podrejen položaj. Najlažje je poslati elektronsko obvestilo (še posebej, ko to stori dotična oseba), kam naj se nalepijo nalepke pokrovitelja. Elektronsko sporočilo za kazni pa je menda tudi že napisano. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično. Vedeli, kaj jih bodo vprašali Namesto, da bi dali klubom vedeti, česa bodo deležni od novega pokrovitelja. Kot da na zvezi ne bi vedeli, da jih bodo klubi (ni zveza kriva za njihov težak položaj, lahko pa jim pomaga prebroditi krizo) naprej vprašali, kaj bodo pa oni imeli od tega. Pogrešali smo tudi novinarsko konferenco, kjer bi slavnostno obelodanili (okrepljeno) sodelovanje s partnerjem košarkarske družine. Od besed k dejanjem Košarka ni le igra, je tudi odnos, partnerski. Vsi smo na isti ladji. Cenjeno in spoštovano pa mora biti delo kapitana, čistilke in strojnika ali pa kuharja. Če skrajšamo: z več logike „daš dam“, kmečke zdrave pameti, iskrenih besed, z manj pavzami in več igre (brez igric) nam bo vsem lažje. Predvsem pa bo boljše za košarko.