V sodelovanju s platinastim sponzorjem Košarkarske zveze Slovenije, trgovskim podjetjem Spar Slovenija, ki je na svoji spletni strani pripravil zanimivo nagradno igro TOP 25 košarkarjev, kjer lahko ob njihovih 25-letnici pomagate izbrati najboljše slovenske reprezentante, ki so na tak ali drugačen način najbolj zaznamovali slovensko reprezentanco, bomo na portalu Košarka.si pripravili kratke opise nekdanjih in sedanjih reprezentantov in vam tako pomagali pri vaši izbiri. Ne pozabimo omeniti, da bodo vsi, ki bodo pomagali pri izbiri najboljših 25 košarkarjev in najboljše slovenske peterke vseh časov tudi v igri za zelo lepo nagrado.   [caption id="attachment_47947" align="aligncenter" width="506"] Klikni in sodeluj!!![/caption]

V prvem in drugem delu smo vam predstavili košarkarje kot so Zdovc, Hrovat, Kraljević, Hauptmana, Alibegovića, Vilfana, Daneu in drugi, danes pa so na vrsti košarkarji, ki so skupaj osvojili več naslovov državnih prvakov v različnih evropskih državah, več naslovov prvaka Evrolige ter celo naslov prvaka lige NBA...   RAŠO NESTEROVIČ Št. uradnih nastopov: 52 Št. točk na uradnih tekmah: 530 V reprezentanci: 1995 in 2008 Klubi: Partizan, PAOK, Union Olimpija, Kinder Bologna, Minesota Timberwolves, San Antonio Spurs, Toronto Rapotrs, Indiana Pacers, Olympiacos Kar deset let v ligi NBA, en šampionski prstan lige NBA, en osvojen naslov Evrolige in štirje otroci so le ene izmed pomembnejših števil v življenju in karieri enega najboljših slovenskih centrov vseh časov, ki ima v gršem potnem listu napisano še eno ime in sicer Radoslav Makris. Danes generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije je svojo košarkarsko pot pričel pri rosnih osmih letih in sicer pri ljubljanskem Slovanu. Že pri šestnajstih letih je prestopil k beograjskemu Partizanu, od tam pa se je leta 1993 odpravil v Grčijo kjer je dve sezoni igral za PAOK, kjer je dobil tudi državljanstvo. Sledila je vrnitev v Slovenijo, kjer je zaigral za Slovan in nato še za Olimpijo. Leta 1997 se je preselil k Kinderju iz Bologne, s katerim je osvojil tako italijansko prvenstvo kot tudi Evroligo. Njegove odlične predstave niso ostale neopažene in že leto kasneje se je podal čez lužo kjer je v desetih letih zamenjal pet moštev, s San Antoniem pa je leta 2005 postal tudi prvak lige. Leta 2010 se je na željo trenerja Dušana Ivkovića vrnil v Grčijo in sicer k Olympiacosu, kjer je na ligaški tekmi staknil hujšo poškodbo rame, zaradi katere je leta 2011 končal svojo bogato kariero. Slovenski dres je oblekel že v mlajših selekcijah, za člansko izbrano vrsto pa je prvič nastopil leta 1995 na tekmi z Italijo. Zaigral je na evropskih prvenstvih leta 1997, ko je postal tudi najboljši skakalec prvenstva, ter v letih 1999, 2001, 2005 in 2007. Zaigral pa je tudi na svetovnem prvenstvu leta 2008 in v kvalifikacijah za OI. Nesterović je bil kar štiri leta tudi kapetna slovenske reprezentance. MARKO MILIČ Št. uradnih nastopov: 59 Št. točk na uradnih tekmah: 605 V reprezentanci: 1995 in 2006 Klubi: Triglav Kranj, Union Olimpija, Phoenix Suns, Fenerbahce, Real Madrid, Skipper Bologna, Euro Roseto, Scavolini Pesaro, VidiVici Bologna, Entente Orleanaise, Vanoli Cremona, Mahram Tehran, Al Kuwait Prvi Slovenec, ki je zaigral v ligi NBA in prvi Slovenec, ki je žogo zabil skozi obroč, pri tem pa preskočil avto je še danes eden najbolj prepoznavnih in priljubljenih slovenskih košarkarjev, ki še danes brez večjih težav žogo položi skozi obroč. Potem, ko se je tako kot njegova starša preizkusil v atletiki in kasneje v vaterpolu, je ugotovil da je košarka njegova strast in se pridružil kranjskemu Triglavu. Pri sedemnajstih letih je podpisal pogodbo z Olimpijo kjer je ostal tri sezone, preden se je leta 1997 kot prvi Slovenec podal v ligo NBA kjer je zaigral za moštvo Phoenix Sunse. Leta 1998 so ga Američani posodili turškemu Fenerbahceju in tako se njegova epizoda v ZDA končala veliko prekmalu. Kljub temu si je priljubljeni Milko ustvaril izjemno kariero in kasneje zaigral tako v Španiji, Italiji, Franciji ter celo v Iranu in Kuwaitu kjer je lani tudi sklenil svojo igralsko pot. V vsem tem času se je kar trikrat vrnil k Olimpiji, za katero je skupno odigral sedem sezon in bil zaradi svoje osebnosti in seveda tudi znanja vedno ljubljenec navijačev, lani pa so v Stožicah pod strop obesili celo njegov dres. Za reprezentanco je debitiral star sedemnajst let, v dresu z državnim grbom pa je igral kar petnajst let ter v tem času nastopil na šestih evropskih in enem svetovnem prvenstvu. IVICA JURKOVIČ Št. uradnih nastopov: 61 Št. točk na uradnih tekmah: 488 V reprezentanci: 1997 in 2003 Klubi: Iskra Stolac, Lokomotiva Mostar, Rogaška Donat, Union Olimpija, Turk Telekom, PAOK, Olympiacos, Lokomotiv Rostov, Kaveh Tehran, Kordestan, Šentjur Dobra dva metra, natančneje dva metra in pet centimetrov visoki košarkar, ki je za reprezentanco odigral 61 tekem, se je s košarko bolje spoznal šele pri sedemnajstih letih in kot je dejal sam, se v življenju drugega kot igranja košarke ni naučil. Kot omenjeno je košarko začel igrati zelo pozno, saj v rodni Čapljini ni bilo resnega kluba, je pa klub našel v bližnjem Stolcu. Leto kasneje je pričel z igranjem v Mostarju pri moštvu Lokomotiva. Po vojni v Bosni je bil mobiliziran v Nemčijo, kjer se je preživljal s težkimi deli, vse dokler ga ni našel nekdanji direktor mostarskega kluba in ga povabil naj pride igrati v Slovenijo. Seveda se je Jurković takoj preselil v Rogaško, kjer je zaigral za takratni Donat Mg. Po treh letih igranja je prejel tudi slovensko državljanstvo, naslednje leto pa se je preselili k ljubljanski Olimpiji. Po dveh sezonah je bila na vrsti tujina in tako je uspešno nastopal v Turčiji, Grčiji, Rusiji in Iranu. Kariero je zaključil pri turškem Telekomu, star 36 let. Kot slovenski reprezentant je zaigral na štirih evropskih prvenstvih , slovenskemu grbu na prsih pa je ostal zvest kljub pozivom leta 1993, da se pridruži reprezentanci BiH.  

Klikni in sodeluj!!!

SANI BEČIROVIĆ Št. uradnih nastopov: 52 Št. točk na uradnih tekmah: 551 V reprezentanci: 1998 in 2010 Klubi: Bistrica, Maribor Ovni, Pivovarna Laško, Union Olimpija, Virtus Bologna, Krka Novo Mesto, Casti Group Varese, Climamio Bologna, Panathinaikos, Lottomatica Roma, Armani Jeans Milano, Turk Telekom, CSKA Moscow, Benetton Treviso, Petrochimi Bandar Imam, Dinamo Sassari, Foolad Mahan Isfahan, Fulgor Libertas Forli, Pallacanestro Piacentina Košarkar, ki so mu pri enaindvajsetih letih po operaciji obeh kolen napovedali ne le konec športne kariere, temveč celo težave pri sami hoji, se je le z močno voljo in sprejemanjem bolečine uspel vrniti na igrišča in ustvariti lepo košarkarsko kariero. Kot pravi se je kot otrok za košarko odločil zaradi očeta, znanega trenerja Mehmeda Memija Bečirovića ter košarkarja Dražena Petrovića, ki ga je nadvse občudoval. Tako je s košarko začel pri sedmih leti v Slovenski Bistrici, kjer je leta 1995 pričel tudi profesionalno pot. Po sezoni v Mariboru se se preselil v Laško, kjer je hitro napredoval, kar je opazil tudi Zmago Sagadin in ga pripeljal v Olimpijo. Po dveh sezonah ga je opazil Ettore Messina in tako je sledila selitev v Bologno, kjer se je po dveh sezonah vrnil v Slovenijo, natančneje v Krko. V dresu dolenjskega kluba se je poškodoval in tako izpustil preostanek sezone nato pa so sledile selitve v Italijo in Grčijo, pa vrnitev v Olimpijo iz katere se je ponovno odpravil v Italijo, Turčijo, Rusijo in Iran. Igralsko kariero je po dvajsetih letih igranja končal lani, kot član italijanske Pallacanestro Piacentine. Sani je že kot mladinec zastopal barve Slovenije in bil na mladinskem evropskem prvenstvu leta 1998 izbran za MVP-ja prvenstva. V članski reprezentanci je debitiral pri le šestnajstih letih in od takrat 52 krat oblekel slovenski dres na uradnih tekmah. Nastopil je na treh evropskih, dveh svetovnih prvenstvih ter na kvalifikacijah za OI.   MATJAŽ SMODIŠ Št. uradnih nastopov: 51 Št. točk na uradnih tekmah: 416 V reprezentanci: 1999 in 2011 Klubi: Krka Novo Mesto, Virtus Bologna, Climamio Bologna, CSKA Moscow, Cedevita Zagreb Edini slovenski košarkar z osvojnimi kar tremi naslovi prvaka Evrolige, ki je osvojil srca navijačev ruskega CSKA-ja, velja za perfekcionista na parketu, ki je bil v igralskih časih tudi zelo vraževeren – na tekmah je nosil vedno iste nogavice, ki so bile vedno zavihane na enak način. Smoki kot so ga klicali navijači se je s košarko srečal v osnovni šoli in sicer najprej kot popoldanska šolska aktivnost, ki je kasneje kot hobi, že v osmem razredu pa je bil povabljen v pionirsko reprezentanco. Profesionalno pot je začel v v novomeški Krki, kjer je v članski ekipi debitiral s petnajstimi leti. Kot eden redkih se kasneje ni podal v Olimpijo ampak je svojo pot takoj nadaljeval v tujini, natančneje v Italiji pri Virtus Bologni, kjer je deloval pod Ettorejem Messino, ki je imel, kot pravi, nanj največji vpliv. Z Bologno kjer je v sezoni 2001 osvojil »Grand Slam« - italijansko prvenstvo, pokal in naslov prvaka Evrolige. Sledili sta dve sezoni v Climamio Bologni iz katere se je preselil v moskovski CSKA, s kateri je še dvakrat (2006, 2008) osvojil Evropo ter v šestih sezonah osvojil še štiri ruske pokale ter dva naslova prvaka v VTB ligi. Po poteku pogodbe je sezono odigral pri zagrebški Cedeviti, kjer je hotel tudi skleniti košarkarsko pot a so bile želje vodstva in navijačev Krke tako velike, da se je odločil vrniti v matični klub, s katerim v svoji zadnji sezoni osvojil državni naslov. Smodiš je bil tudi kapetan reprezentance, za katero je odigral 51 tekem in sicer med leti 1999 do 2011 in tako Sloveniji pomagal na petih evropskih prvenstvih.   ERVIN DRAGŠIČ Št. uradnih nastopov: 12 Št. točk na uradnih tekmah: 29 V reprezentanci: 1999 Klubi: Maribor, Pivovarna Laško, Le Mans, Giessen 46ers, Ludwigsburg, Iraklis, Prostejov, Bobanik Kraljevo, Postojna, Pant. Furstendeld, Šentjur Košarkar, ki so ga zaradi njegovih »le« 175 cm, vedno in povsod klicali »mali«, le v Franciji, kjer je njegov soigralec meril še 15 cm manj. Dragšič se je košarki resneje posvetil pri desetih letih, k čemur ga je spodbudil učitelj telovadbe, kasneje se je pridružil prvemu klubu v Miklavžu, kjer se je rodil in odraščal. Kasneje je zaigral za Maribor, selila pa je selitev v takrat dosti bolj razviti Laško, kjer je ostal med letoma 1996 in 2000. Kariero je nato nadaljeval v Franciji in Nemčiji, kjer se je tudi odločil za opravljanje trenerske licence, ki jo je v treh letih tudi pridobil in tako leta 2008 zaključil igralsko pot in se posvetil trenerski. Igranje za reprezentanco je nekaj, kar bi, kot pravi, privoščil vsakemu športniku, saj ni lepšega kot pred tekmo slišati državno himno. Za reprezentanco je zbral 12 nastopov, zaigral pa je na evropskem prvenstvu v Franciji leta 1999.