Številni slovenski trenerji si služijo kruh na tujem, eden teh je tudi Dejan Prokić, ki pri 43 letih v gruzinski prestolnici Tbilisi vodi košarkarsko akademijo NBA-jevca Zaze Pachulie. [caption id="attachment_54471" align="aligncenter" width="623"] Dejan Prokić z eno od svojih zasedb (foto: Osebni arhiv D.P.)[/caption] Dejan, kako je v Gruziji? „Dobro, tudi na promet sem se navadil.“ Kako vas je pot pripeljala v Gruzijo? „Zaza Pachulia je iskal nekoga, ki bi vodil njegovo košarkarsko akademijo. V ta projekt akademije je Zaza vključil še nekaj košarkarskih asov – med njimi tudi Giorgija Šermadinija in bivšega košarkarja Slovana Kote Tugushi.“ In je našel vas? „Bolje rečeno - mene je priporočil Vladimer Boisa, s katerim sva trenirala v Ljubljani. Pachulia me je sprejel. Hitro smo se dogovorili, začel sem z delom.“ Kdaj točno? „Novembra 2015.“ Čas ni najbolj primeren za novačenje in iskanje igralcev. „Res je, vsi klubi so bolj ali manj že popolnili svoje vrste. Začeli smo z ničle. Jeseni je težko najti otroke. A se nismo bali, da nam ne bi uspelo.“ Pa danes? „Premoremo 650 otrok, ki so vključeni v 12 tekmovalnih skupin, v delo je vključenih deset trenerjev, nad katerih delom bdim.“ Očitno se dela resno. „Akademija želi postati produkcijski center za igralce, v prihodnje pa bi radi dodali še ženske selekcije.“ Kakšni so pogoji za delo? „Izvrstni! Na voljo imamo lastno dvorano. Pa ne le eno, ampak štiri, 24 ur na dan lahko treniramo.“ Prej ste rekli, da nadzirate delo trenerjev. „Ja, a razumljivo to ni vse. Vodim selekciji U18 in U20, dopoldan pa individualno delam z igralci.“ Opišite nam svoj delovni dan. „Z delom začenjam ob 9.00. Takrat so na vrsti individualni treningi. Med 12. in 14.30 sem prost, ponavadi se vrnem v stanovanju, ki je poleg dvorane, od 14.30 pa do 22.00 pa se dela dalje.“ Kako so vas sprejeli? Prišli ste v tujo deželo. „Zelo dobro! V Gruziji cenijo slovensko znanje in slovenske trenerje. Veliko delamo, tudi znanja imamo dovolj.“ Kako pa Pachulia spremlja delo akademije? „Stalno sva v stiku. Pokliče in preveri, kako delamo, kaj se dogaja. Po koncu sezone v ligi NBA pa se nam pridruži. Zaza je krasen in zelo bister fant. Ve, kaj hoče, ve, kaj je črno, kaj belo,“ Vi delate z mladimi. Kakšna pa je obča situacija v gruzinski klubski košarki? „Gruzinska košarka napreduje, klubom pa je v veliko pomoč država, ki pomaga s sredstvi in dvoranami. Košarkarski center države je glavno mesto Tbilisi, nekaj pa v državi pomenita še kluba Batumi in Kutaisi.“ In dodaja: „V elitni gruzinski moški ligi nastopa osem ekip, tekme so dobro obiskane, domačini pa uživajo predvsem, ko vidijo v domačih ekipah ameriške košarkarje. Košarka in nogomet imata precej podoben status.“ Torej so vikendi zapolnjeni s tekmami mlajših selekcij. „Ni ravno tako kot v Sloveniji, kjer so te tekme ob koncu tedna. Ponavadi jih kar več odigramo med tednom. Zato se najde tudi kakšna prosta nedelja.“ Ste zadovoljni v Gruziji? „Ni mi slabo. Lahko delam in ustvarjam, plača prihaja točno, ljudje me cenijo in spoštujejo.“ Kako naprej? „Lani so želeli, da bi podaljšal pogodbo za dve sezoni, pa sem se odločil, da gremo iz leta v leto. Morda me mika, da bi delal bližje domu. A tudi če ostanem tu, mi ne bo žal.“ Dejan Prokić je med letoma 2013 in 2014 deloval v Ukrajini v Kijevu. Delo je prekinil tudi zavoljo zdravstvenih težav, ki so zdaj na srečo preteklost. Sicer pa je bil še trener na Iliriji in v Sežani, vodil pa je tudi mladinski pogon Olimpije. Javnost pa ga je spoznala tudi na Probasketball kampu, ki je poleti v Ljubljani igralkam in igralcem nudil možnost priprave na novo sezono.