Dva tedna sta minila, odkar je Olimpija pod taktirko Gašperja Okorna uresničila sveti cilj: naslov državnega prvaka so vrnili v Tivoli. Za nameček so bili v minulih mesecih dani nastavki, da bi se s prevetritvijo vodstvene in upravljaljske strukture tudi tu naredil korak naprej. Tako kot se je na področju parketa. Pričakovati je bilo, da bo takoj po koncu državnega prvenstva sklicana skupščina, kjer bi novi predsednik (to naj bi postal šef uprave Petrola Tomaž Berločnik) postavil svoje ljudi, ki bi naredili revizijo, pregledali dokumentacijo in zastavili delo v novi sezoni. Predolgo se čaka skupščina A se nič od tega ni zgodilo. Skupščina še ni sklicana. Ob tej dinamiki bo uspeh, če bo izpeljala do konca meseca junija. Potem pa tako ali tako nastopi mrk – glavni gospodarstveniki so julija in avgusta na oddihu. To nista primerna meseca za sklepanje poslov. Le trije s pogodbo Olimpijo čaka tudi sestavljanje ekipe, zato pa je ključni mesec prav junij. Ni skrivnost, da se kar nekaj slovenskih (mladih) igralcev spogleduje z idejo vrnitve v Ljubljano. A ne vedo, kdo bo trener. Po zadnjih podatkih ima Olimpija le tri igralce s pogodbo – Gregorja Hrovata, Jana Barbariča in Žigo Jurčka. Kaj pa Okorn? Ker (si) novi (stari?) šefi (še) niso razdelili kart, tudi ni jasno, kdo bo trener. Po eni strani bi bilo paradoksalno, da bi menjali trenerja (Gašperja Okorna), ki je v klub pripeljal dvojno krono. Po drugi strani je prav Okorn ni bil v praktično nobenih kombinacijah, ki so se pojavljale v zadnjih mesecih. Vnovič posebno vabilo? Poleg vodstvene strukture, igralskega in trenerskega kadra pa je pod vprašajem tudi evropska perspektiva. Včeraj so Ljubljančani oddali vlogo za igranje v pokalu EuroCup, a gre za povsem neobvezujoč dokument, ki vodstvu tekmovanja služi bolj za sondiranje terena, kdo bi igral in kdo ne. Težko pa je verjeti, da bo Olimpija vnovič dobila posebno povabilo. Morda pa v Ljubljani igrajo na karto sprememb, ki bi jih podprl tudi Uleb in jih nagradil za nov zaćetek. Direktor Matevž Zupančič ne izključuje možnosti, da bi zmaji zaigrali v ligi prvakov. Ni pa tako Zupančič več tako ultimativen, kot je bil pred letom dni: takrat je bila Evropa nuja. V prihodnjih dneh bo jasno, ali bo Olimpija ujela vlak ali pa ostala na starih tirnicah. Z novimi ljudmi, če ti pač pridejo, pa mora Olimpija nujno zapreti tudi fronto s Košarkarsko zvezo Slovenije.