Danes je velik dan za slovensko košarko. Ženska reprezentanca je odpotovala na evropsko prvenstvo. Tja, kamor so hotele številne naše generacije. Pa je vedno nekaj zmanjkalo. Zdaj je Slovenija na EuroBasketu realnost, ženska izbrana vrsta pa naš ponos. Upravičeno. Pred odhodom v Prago smo se pogovarjali s 37-letnim selektorjem Damirjem Grgičem. Je to uresničitev nekih vaših sanj? „Da, to so bile moje otroške sanje.“ Kaj točno? „Ko sem začel s žensko košarko, sem tudi sam na glas sanjal, da bom nekoč igral proti velesilam, kot sta Rusija in Francija. Takrat sem razmišljal, da bi se z njimi meril v mlajših selekcijah, ne na članski ravni. Zdaj pa tole. To so lepe stvari, ki se nam dogajajo.“ Je kdo vedel za te vaše sanje? „Da.“ Kdo? „Zagotovo Aljoša Pišek, ki je bil vedno ob meni.“ Kako je komentiral vaše sanjarjenje? „Če bom delal, kot je treba, če bodo šle stvari, kot morajo iti, potem se bo tudi to uresničilo. In se je...“ Ste bili kdaj košarkar ali takoj trener? „Bil sem košarkar, ponavadi kapetan, a nisem imel fizičnih preddispozicij za kaj več.“ Koliko ste bili stari, ko ste šli med trenerje? „16.“ Kaj ste delali? „Prosili so me, da bi Trbovljah prevzel eno od mlajših selekcij v ženskem klubu.“ O trenerstvu takrat niste vedeli veliko. „Takoj so me poslali na trenerski kamp v Tolmin.“ Je bilo v Posočju zanimivo? „Zelo! Veliko sem se naučil, strokovni vodja je bil Zmago Sagadin, poleg sta bila še Lojze Milosavljevič in Branko Lah.“ Dvajset let je za vami. „To so bila lepa in bogata leta, bogata v smislu dogodkov, ljudi.. Veliko sem jih spoznal in stkal številna prijateljstva ter znanstva.“ Ni pa bilo vedno cvetoče, mar ne? „Bili so težki trenutki.“ Kdaj točno? „Npr. ko sem bil star 19 let, so me v Trbovljah dali za trenerja članske ekipe v Trbovljah. Naslednje leto sem vodil v 1. B ligi še ekipo Hrastnika. Zdržal sem do novembra. Nisem bil psihično pripravljen.. Nisem bil dorasel temu, kar delam.“ In potem? „Ker v Sloveniji ni bilo višje trenerske šole, sem šel na šolanje v Zagreb. Vmes sem začel delati v Hrastniku (moški, naredili smo tudi dva reprezentanta Žigo Koritnika in Žigo Perclja) in v Trbovljah, kjer smo postavili najboljši sistem mlajših (ženskih) selekcij v državi.“ Pretiravate? „Ne, tako je bilo.“ Kako dolgo je šlo takole na dveh tirih? „Še kar nekaj časa. Potem sem se skupaj z Niko Barič, Ines Kerin, Anjo Klavžar preselil v Celje, kjer sem bil pomočnik Željku Ciglarju leto in pol. Vmes sem delal še doma, kjer sem z ekipo postal zmagovalec mini pokala Spar, v ekipi pa sta bila tudi Urban Durnik in Nejc Barič.“ Vmes ste postali šef v Celju, kjer pa ni bilo naslovov. „Dve sezoni nisem bil prvak, sem pa osvojil pokal.“ Ste dvomili vas? Pa naj vprašam drugače: so drugi dvomili v vas? „Vedel sem, da postavljamo sistem. Temelj današnje zgodbe. Če so drugi dvomili, ne vem. Sem pa vedno delal pošteno.“ V vseh teh letih so prišli tudi klubski uspehi, z njimi pa tudi vodenje članic. Ki ste jih popeljali na EP. „Vedno sem trdil, da imamo zagotovo igralke, ki so tako kvalitetne, da sodijo med evropsko elito. Bilo pa je vprašanje časa, kdaj nam uspe. Verjel sem v košarkarice.“ One so verjele, da jim lahko to uspe? „Če niso verjele od samega začetka, so pa si to zagotovo želele.“ Kaj pa želijo oz. Verjamejo pred začetkom EuroBasketa? „Vem, da se želijo dokazovati. Verjamemo pa vsi, da lahko tudi koga presenetimo. V to sem prepričan.“ Je ekipa v optimalni formi? „Da, smo v solidnem stanju, da se lahko spustimo v vsakega tekmeca. Da dokažemo, da smo zasluženo na EP. Sposobni smo se stepsti za vsako žogo.“ Je v vaši glavi kaj dilem: bolj v smislu – štediti moči proti Franciji in vse staviti na obračun z Grčijo? „Imam jasen plan. Nismo pa mi v poziciji, da bi kalkulirali ali kaj skrivali. Mi se gremo dokazovat! Bomo pa znali izkoristiti vsako priložnost. Če se le ponudi.“ Čustva in pomen prve tekme so pod kontrolo? „Vidi se, da vsi komaj čakamo, da se začne. Da, tudi čustva naredijo svoje. Veliko pa se v treh dneh pogovarjamo.“ O čem? „O situacijah, ki nas lahko doletijo. Da imamo plan A, plan B, plan C. Niti petkova zmaga ali poraz ne menjata ničesar. Za nas bo, kot ste že rekli, ključna tekma proti Grčiji.“ Ki pa ni outsider. „Seveda ne. To je vrhunska ekipa, ki jo krasi tipična grška košarka z izkušenimi igralkami, ki so skupaj 10, morda celo 15 let. Njihova prva strelka konstantno beleži na zadnjih tekmah 25+ točk. Premagali so Rusijo, Italijo, Belorusijo in Ukrajino.“ Po videnem v času priprav niste odstopali. „Poznate me. Stavim na agresivno obrambo, veliko pick and rolla. Moramo izkoristiti odprte mete, pričakujem pa tudi precej fanatizma v naši ekipi. Želim si, da bi bile moje igralke na tem prvenstvu nore. Mislim, pozitivno nore!“ Prva peterka je znana? „Ni zabetonirana. Dejstvo pa je, da so to igralke, ki so najbolj izkušene, zato so morda nekaj tekem začele. Zavedam pa se, da bom rabil prav vsako od igralk, ki je potovala v Prago.“ Naturalizirana reprezentantka Shante Evans pa je tisto, kar ste iskali? „Definitivno! Spoznal sem jo v klubu, zdaj le nadgrajujemo, naši ekipi daje širino in nekaj več manevra v napadu. Za nameček pa je še super oseba, ki se je brez težav vklopila v ekipo.“ Slovenci smo znani, da znamo podpreti reprezentanco. Vi ste s svojo ekipo sprožili pravo evforijo. „Želim si, da bi bili navijači z nami tudi v Pragi. Zdi se mi, da nas je narod opazil. To godi. Hkrati pa je to obveznost, da ostanemo taki, kot smo. Skromni in delavni.“ Po dobrih pripravljalnih tekmah s(m)o nekateri pisali o medalji in preboj na SP. „Tega nočem slišati! To ni realno. To vedo igralke, to ve strokovni štab. Lepo je videti te zmage. Nismo v položaju, da bi smeli razmišljati o tem.“ Ob tem Grgič ne pozabi, da brez sodelavcev ne gre. „Imam izjemen strokovni štab. Slavko in Predrag sta se izvrstno vključila, z Juretom in Žanetom sem sodeloval že poprej. Dela ne manjka, vsi pa so predani. Pravi so. Dobro delujemo. Ob tem ne smem pozabiti zdravniške in fizioterapevtske službe. Košarkarska zveza Slovenije pa je poskrbela, da smo imeli izvrstne pogoje za delo.“