Simon Petrov je postal prvi domači trener, ki je s Krko segel po mednarodnem uspehu. Prej so to vedno naredili tuji trenerji: Neven Spahija je ekipo popeljal v finale pokala Uleb, Aleksandar Džikić je bil s Krko prvak pokala EuroChallenge, tudi pod večino Krkinih ostalih lovorik so se podpisali cenjeni tuji trenerji. Simon pa je dokazal, da tudi domače nekaj velja, zna in zmore. Ponujeno priložnost je izkoristil, predvsem pa si je uspel pridobiti dovolj zaupanja – okolice, ekipe in uprave. Tudi zato mu je odleglo po finalnem turnirju Lige ABA 2 v Čačku. Spet doma. „Seveda je lepo priti s pokalom v Novo mesto. Zato treniramo, zato igramo. Z namenom, da zmagujemo tudi takrat, če smo pred tekmo tretirani kot outsiderji.“ In dodaja: „Zadnji uspeh v Čačku je priznanje za celo ekipo, da delamo dobro že celo sezono.“ Nekateri so zavoljo klubske zgodovine v vas videli favorite za naslov prvaka 2. Lige ABA. Vi ste se tega kategorično odrekli, otepali. „Vsi smo verjeli, da nam lahko uspe. Nismo se imeli za favorite. Borac je bil vendarle prvo ime rednega dela. So pa imeli smolo, ker so ostali brez Ilije Đokovića, ki se je poškodoval. Izkoristili smo svoje priložnosti.“ Med tekmama v Čačku ste bili mirni, osredotočeni, brez nepotrebne nervoze, ki vas je v ne tako daljni preteklosti spremljala na klopi. „Kaj pa vem... Morda te nervoze ni bilo zato, ker so igralci tako dobro izgledali na terenu. Bili so zbrani, imeli so vse pod kontrolo. Seveda – dogajale so se napake. A so se mi zdeli vsi košarkarji skoncentriran na to, kar delajo na terenu. Zato bojazni ni bilo. Je pa bilo treba vztrajati do zadnje sekunde!“ Vaš playmaker Paolo Marinelli je dejal, da bi lahko igral 100 dni, pa ne bi mogel izgubiti finala. „To so igralci očitno začutili med samim polfinalom. Verjetno je zdaj forma taka, da lahko igramo, da lahko to izkoristimo, kar znamo in zmoremo. Da lahko branimo in napadamo. Ko imaš ta občutek, je lahko zmagovati.“ Vi ste to začutili? „Težko rečem, kdaj se je to zgodilo. Sem pa vesel, kako smo izgledali v Čačku. V napadu nas je krasila potrpežljivost, v obrambi pa agresivnost.“ Med sezono ste se učili. Rasli, padali... „Imeli smo tudi kiks v polfinalu pokalu Spar, ker smo izpadli. Pokazali smo, da smo se nezadostno psihološko pripravili na tekmo, ki odloča. Dejansko sem vesel, ker se nam je zgodil ta pokal, ker je bil dobra šola. V nadaljevanju smo igrali boljše, bili zbranejši. Imeli smo srečo, da so nas poškodbe obšle.“ Kako dalje? „Smo v dobrem ritmu, a smo se malce čustveno izpraznili, zato se bo treba malce bolj zbrati za naslednje tekme. Menim, da nismo še naredili tisto, kar zmoremo. Sezone še ni konec, posel zame in igralce ni končan. Ker vem, da imam karakterne košarkarje, se zaključka prvenstva ne bojim.“ Je v vaših mislih prihodnja sezona in Liga ABA? „Kje pa! Naprej bi rad končal tole sezono, potem bom razmišljal dalje. Veliko dela in tekem, kjer bi radi zmagali, je še pred nami. Želimo tudi na vrh v Sloveniji!“ Izkazalo se je še enkrat, da ste imeli spretno in srečno roko pri sestavljanju ekipe. „Že poleti sem povedal, da s tem pretiranih izkušenj nimam. Sem pa v prvi vrsti stavil na osebnost, saj nisem želel, da bi imel v ekipi igralce, kjer bi imel težave z osebnostjo. Potem pa sem šel po igralnih pozicijah... Iskal sem izkušene košarkarje, ki bi bili pripravljeni na mentorstvo mladih. Le ti pa so morali biti pripravljeni na učenje. Do zdaj se je izkazalo, da se nisem zmotil.“