Na mednarodnem turnirju »Postani Sani z Lumarjem 2014« je bil prisoten tudi koordinator mladinskega pogona v Cedeviti, v Sloveniji vsem bolj znan kot nekdanji igralec Uniona Olimpije Marino Baždarić.

 Kako pomembni so tovrstni turnirji za mlade igralce? »Spomnim se, bil sem star 11, 12. let, ko smo igrali ligo, ki se je imenovala Jolly liga, za klube iz Slovenije, Istre. Tovrstnih turnirjev je sedaj zelo malo, ampak so zelo  dobra stvar za mlade igralce. V Cedeviti od letošnje sezone veliko vlagamo v mlade igralce. Ne samo v mlade Hrvaške, igralce ampak tudi igralce iz Bosne in drugih držav. Edina pot za vse klube na tem področju je, da se vlaga v mlade igralce in se nato vidi, kdo od njih bo lahko igral v prvi članski ekipi. Ta naša pionirska ekipa, ki se meri tukaj ni najboljša, ampak je turnir prišel v pravem času, da vidimo, kje smo glede na ostale ekipe v Evropi«. Kakšno mnenje imate o Košarkarski šoli Sani Bečirović? »Prvič sem na tem turnirju. Prvič sem se srečal s Sanijevo šolo. V Sloveniji se vedno več aktivnih igralcev in pa tistih, ki končajo kariero odločijo, da ustanovi svojo košarkarsko šolo. Tega na Hrvaškem praktično ni. Kolikor vidim in slišim, gre Sanijevi šoli zelo dobro. Imate ogromno otrok. Verjamem v kvaliteto teh ljudi, ki vodite šolo in verjamem, da se bo iz ogromne baze otrok razvil kakšen vrhunski košarkar.  Nam je seveda to zanimivo. Če ste imeli v preteklem letu več kot 400 otrok, mislim, da jih bo v prihodnjem letu oziroma letih še več«. Ste se že pogovarjali kaj o sodelovanju s Sanijevo šolo in Cedevito? »Midva s Sanijem sva se že pogovarjala o sodelovanju med Cedevito in Košarkarsko šolo Sani. Sam sem sicer pred kratkim komaj končal z aktivnim igranjem, Sani je hitro pobegnil na priprave oziroma k novemu delodajalcu. Zaenkrat še ni bilo časa, da bi se dobila in videla, na kakšen način bi lahko sodelovali. Verjamem, da je možno in da bomo kmalu našli skupni jezik in da bo prišlo do sodelovanja«. Pred kratkim ste zaključili z vašo kariero. Pogrešate kaj košarko? »Zaenkrat sem skoncentriran na svojo novo vlogo in funkcijo. Treningi in tekme mi ne manjkajo. Se pa zavedam, da bo s časoma prišla kriza, ko mi bo vse to manjkalo in bom pogrešal igrišče. Lahko rečem, da je bila to dobra odločitev in da sem končal v pravem trenutku«. Kakšna je vaša naloga pri Cedeviti? »Sem koordinator mladinskega pogona. Moja naloga je, da spremljam mlade igralce in jih nato če se le da pripeljem v naš klub. Je zelo zanimiva, dinamična funkcija. Nisem vezan samo na pisarno. Malo sem v pisarni, veliko sem na igrišču, veliko potujem. Zelo sem zadovoljen kako se je tretnutno vse skupaj razpletlo«. Sta s Sanijem po tem ko nista bila več soigralca, ohranila dober kontakt? »S Sanijem se slišim zelo pogosto. Slišala sva se pred turnirjem, sedaj med turnirjem. Škoda, da ga ni tukaj skupaj z nami. Pred kratkim sva se videla tudi v Ljubljani.  Sani velikokrat pride tudi v Zagreb.  Že vrsto let sva dobra prijatelja. Od tistih časov, ko sva skupaj igrala v Union O0limpiji. Sani je meni osebno  eden izmed boljših prijateljev. Zelo ga spoštujem«.