»Ni bilo tu neke velike odločitve. V Ligo ABA sem prišel, ker sem bil spet lačen trenerskega dela. Igokea in Laktaši imajo izvrstne pogoje, prepričal me je njihov program,« nam za uvod pove 56-letni Željko Lukajić, trener Igokee, ki se je po delu v Ukrajini spet pridružil regionalni ligi, zdaj pa je prišel na pomoč Igokei, ki jo je že vodil leta 2007. Proslavil se je z delom v Hemofarmu, ki ga je celo popeljal na vrh Lige ABA. V taisti sezoni 2004/05 je Hemofarm igral polfinale pokala Uleb. [caption id="attachment_11350" align="aligncenter" width="570"] Željko Lukajić (foto: Drago Perko/kosarka.si)[/caption] Vaša sedanja ekipa igra v dresih, kjer je napis Hemofarm. To pa je ime kluba, kjer ste delovali vse do leta 2005! »Vse skupaj mi prebuja močna čustva… Je pa velika škoda, da v tej ligi ni več Hemofarma. Saj kar ne morem verjeti, da se je dovolilo, da propade tak projekt, kot je bil v Vršcu! To je slabo za vso košarko, ne le v Srbiji. Šola košarke Hemofarma je bila poznana daleč naokoli. Kar poglejte, koga vse se je selekcioniralo v Vršcu – igrajo v Mega Vizuri, Partizanu in Crveni zvezdi. Naj vam naštejem te igralce – Milutinova, Mačvana, Gagića, Dangubića, Mitrovića, Krstića … Ob takih pogojih, kot so bili ustvarjeni v Vršcu, ljudje ne bi smeli dovoliti, da to propade … Vesel pa sem, ker v Novem mestu ostajate na začrtani poti in ker podjetja še naprej podpirajo KK Krko. Od nje se je je učil tudi nekdanji GM Hemofarma!« Danes časi niso košarki ravno primerni. »To je dejstvo, cel svet je v krizi, to pa se odraža tudi v košarki. A program in vizija, ki ju imajo v Igokei, sta me prepričala. Odločili so se, da se formira delo z mladimi igralci, ki prihajajo ne le iz regije, ampak iz širšega teritorija. Gre za resen projekt, ki je terja potrpežljivost.« Vaši članski ekipi ne cvetijo rožice. »A kljub temu vidimo na koncu tega tunela neko svetlobo, ki nam daje upanje. Vsi klubi so v finančnih težavah – bistveno je, da to rešujemo na pravi način. V Igokei smo se odločili, da zapravimo toliko, kot imamo, vrnem nekaj starih dolgov in poslujemo korektno.« Če primerjate regionalno ligo včeraj in danes? »Liga je slabša. To je povsem normalno. Nastal je velik prepad med zgornjim in spodnjim delom lige. V mojih časih je bilo težko zmagovati v gosteh,. To so bili časi, ko je bilo precej dobrih domačih košarkarjev in kvalitetnih tujcev! A danes so težki časi, temu primerna je tudi kvaliteta košarke in lige…« Novinec v tekmovanju Levski na zadnjo tekmo ni prišel, ene ni organiziral. »To se takrat ni moglo zgoditi. Bili smo na začetku, vsi smo bili polni entuzijazma in želje po igranju medsebojnih tekem in druženja. Šport je ta, ki povezuje.. Roko na srce – nikoli mi ne bo niti jasno, zakaj je skupna država sploh razpadla ... To ni bila molja želja .. A šport je vse skupaj spet povezal.« Večina lige se bode s finančnimi težavami. »Tudi Partizan in Crvena zvezda imata težave, pa sta precej večji projekt, kot smo mi ostali klubi. Mene skrbi še bolj to, ker smo mi v Srbiji izgubili centre, ki so dajali igralce tema dvema kluboma. Ni več priliva iz Čačka, Kragujevca, Užic, Kraljeva, Zrenjanina, Kikinde, Subotice ... Na srečo je moj prijatelj profesor Đukanovć rešil Valjevo. V tem intervju ga srčno pozdravljam in se mu zahvaljujem v imenu košarke, da Valjevo živi. Problem srbske košarke so tudi privatne šole, ki vzamejo članarino, pravih programov nimajo, prav tako ni nobene odgovornosti. Pa saj nimam nič proti njim, a morale bi imeti jasne in kvalitetne produkcijske plane.« Ponavadi ravno za trenerje zmanjka denarja. »Da, tudi v BiH, kjer jim ni uspelo, da bi na svojem dvorišču uspeli do konca razviti igralca. Hukić se je kalil v Olimpiji, Teletović je šel zgodaj v Španijo, Nurkić prek Slovenije in Zagreba v NBA. To je dokaz, da mladi talenti obstajajo. Potrebno pa je delati z njimi. Mi pa varčujemo na trenerjih … To je velika napaka!« Pa mlade vzgajamo pravilno? »Prepričan sem, da jih preveč razvajamo. Moj prijatelj, ki dela v nizozemskem nogometu, mi je rekel, da so naši in njihovi otroci identični. Gromozanska razlika pa je, ker jim oni tam govorijo do 18. leta, da ničesar ne znajo, mi pa o tem, kako so dobri kot Maradona in da bi morali v tujino. Problem nastane, ker našim otrokom zaradi teh reklam, ki jim jih lepimo, zmanjka lakote in želje po treningu in dokazovanju!« Mnogi menijo, da je košarke in igre lačen prav Krkin Malcolm Armstead. »Ni velike filozofije pri njem. Dejstvo je, da gre za igralca z izjemno energijo, ima tudi pravo telo. V določenih trenutkih ga je nemogoče braniti. Da bo lahko igral še na višjem nivoju, pa mora ta njegova energija trajati 40 minut!«