Po koncu sezone v ligi NBA ne spijo. Ena od najboljših lastnosti te organizacije je ravno v tem, da stalno iščejo, kako bi našli dodaten napredek v igri, marketingu, atraktivnosti in v novem tisočletju tudi v merljivosti, oziroma statistiki. Izračun je zelo preprost. Več statistike, več pogovorov navijačev, več analiz in primerjav, več PRa, več zaslužka. Saj ne da bi pozabili, a liga NBA je posel.

(foto: nba.com)

Do sedaj smo bili v tej »off« sezoni priča astronomskim pogodbam igralcem, ki so zvezdniki svetovnega formata, a tudi izplačila nekaterim, milo rečeno, povprečnim igralcem, so (pre)visoka. Sedaj pa je liga NBA mogoče poskrbela za to, da bodo v bodoče dobro plačani tudi tisti igralci, ki v svojo statistiko ne vpisujejo veliko število točk, skokov, ali podaj, ampak so dobri predvsem v nečem drugem. Borbenosti. Metanje za žogo, dotiki žoge v obrambi pri podajah, skok na met nasprotnika, izsiljevanje osebnih napak v napadu, vse to je bilo v NBA do zdaj težko ovrednotiti, oziroma kvantificirati. Vendar je NBA v letošnji poletni ligi tudi za te elemente košarke poizkusno uvedla statistiko. V poletni ligi v Las Vegasu ima vseh 67 tekem pripravljenih tudi statistiko borbenosti (v angl. jeziku: »hustle stats«). Posebna ekipa za to izurjenih ljudi sledi nekaterim elementom igre, ki kažejo na to, kako borben je določen igralec in koliko s to borbenostjo vpliva na potek tekme, ali celo na rezultat.

Ekipa statistikov šteje elemente borbenosti, ki so označeni na naslednji način: 1. Skok obrambnega igralca na met napadalca za 2 točki (met preko roke za 2) 2. Skok obrambnega igralca na met napadalca za 3 točke (met preko roke za 3) 3. Odbitje žoge od rok obrambnega igralca 4. Izsilitev osebne napake v napadu 5. Pridobitev »nikogaršnjih« žog Angleške oznake vseh teh pet elementov v NBA statistiki je sledeča: 1. C2FGA 2. C3FGA 3. DEFL 4. CHRG DR 5. LB REC Seveda niso vse vrednosti teh elementov enake, zato so (če je baza vrednosti enega košarkarskega elementa enaka 1) v delih celote označene na sledeči način: BORBENOST = HUSTLE (oznaka »HUST«) HUST = 0,10*C2FGA + 0,15*C3FGA + 0,25*DEFL + 1,75*CHRG DR + 0,50*LB REC PRIMER: Igralec je na tekmi - štirikrat (4) prisilil nasprotnika v met preko roke za 2 točki, - dvakrat (2) je prisilil nasprotnika v met preko roke za 3 točke, - trikrat (3) se je pri podajah nasprotnika v obrambi dotaknil žoge, - izsilil dve (2) osebni napaki v napadu, - pridobil eno (1) »nikogaršnjo« žogo. Izračun je sledeči: HUST = 0,10*4 + 0,15*2 + 0,25*3 + 1,75*2 + 0,50*2 = 0,40+0,30+0,75+3,50+1,00 = 5,95 Očitno bi bila taka statistika igralca vrhunska kot pa lahko opazite skupnemu številu največ prispeva (torej se najbolj ceni) izsilitev osebne napake nasprotnika v napadu. Ta vrsta analitike je dodana vrednost za NBA, saj trenerskim štabom poda nove informacije o koristnosti določenega igralca na igrišču tudi ko le-ta ne dosega točk oziroma ni v direktnem stiku s košarkarsko žogo. Seveda je analitika te vrste v NBA šele v povojih in liga je že objavila, da jo ne moremo pričakovati v tekmah rednega dela sezone vsaj do sezone 2016/2017, a le če jo bodo potrdile NBA franšize. Statistika te vrste pa tudi kaže na to, da se je v NBA uveljavila miselnost, da borbenost zmaguje tekme. Kljub vsem zvezdnikom, njihovim točkam, zabijanjem, neverjetnim podajam in nebeškim skokom pod obroči, na koncu zmaga ekipa, ki bo poleg rednih statističnih podatkov (koši, skoki, asistence, odstotki zadetih metov, pridobljene žoge, blokade) tudi zgoraj omenjene statistične stolpce napolnila bolj od nasprotnika. Prav tako bi lahko novi statistični podatki služili tudi kot motivacija igralcem, ki ne uživajo statusa super zvezdnikov, da pridobijo na veljavi, ker lahko kvantificirano močno prispevajo k uspehu ekipe. To posledično lahko pomeni tudi podpise boljših pogodb igralcev. Seveda ima vsaka nova statistika svoje pluse in minuse, a sam sem mnenja, da je potrebno dati moč vsem igralcem na parketu, zato je take vrste statistika dobra in omogoča ekipam, pa tudi navijačem, da cenijo vsakega košarkarskega igralca, ki je dober v nekaterih aspektih igre. Resnično upam, da se bo ta vrsta statistike v NBA dobro prijela in da jo bomo lahko čez sezono ali dve upoštevali kot »polnopravno« članico do sedaj znane statistike v t.i. »box scorih« tekem lige NBA. Mogoče pa sem nad to novo statistiko navdušen tudi zato, ker nikoli nisem bil zvezda v nobeni od ekip, v katerih sem igral, oboževal pa sem timsko delo in se vedno počutil, da sem kot igralec prispeval k uspehu mojih moštev.