Po Maji Erkić (Ragusa) in Rebeki Abramovič (Girona) dve leti pred iztekom pogodbe ŽKK Athlete Celje zapušča tudi 20 letna Eva Lisec, ki odhaja k italijanskemu prvaku in evroligašu Famili Schio, s katerim je podpisala štiriletno pogodbo. Eva Lisec je v našem klubu odigrala tri sezone in z ŽKK Athlete Celje osvojila tri naslove državnega prvaka ter dva naslova pokalnega prvaka Slovenije. V zadnjih dveh letih je Liščeva z ŽKK Athlete Celje zaigrala tudi na zaključnih turnirjih Jadranske lige. V italijanskem prvaku, ki sodi med najuglednejše in najuspešnejše evropske klube jo bo treniral eden najboljših španskih trenerjev Miguel Mendez, ki je v Vigu in Rivasu vodil tudi našo dosedanjo kapetanko Majo Erkić, ki je dve sezoni odigrala tudi za Familio Schio. Borut Kop, podpredsednik ŽKK Athlete Celje: » Čeprav bi si želeli, da bi Eva v našem klubu odigrala še kakšno sezono se ponudbe tako uglednega in uspešnega kluba kot je Familia Schio  ne odbija. Z njihovim vodstvom smo zelo hitro našli skupen jezik glede prestopa. Eva Lisec je v zadnjih letih izjemno napredovala. Zagotovo gre za enega najbolj obetavnih evropskih centrov in prepričani smo, da bo svojo kakovost in znanje dokazala tudi v evropski ligi. Evi se zahvaljujem za njen doprinos k dosežkom našega kluba v zadnjih letih in ji v imenu kluba na njeni nadaljnji poti želim vse najboljše.« Eva Lisec, Familia Schio: » Po komaj petih letih treniranja košarke, od tega treh letih v Celju, odhajam v evroligo . Prestop v tako ugleden evropski klub je zame velik korak naprej na moji športni poti. Na to pot se podajam samozavestna in odločna ter željna dokazovanja. Ponosna sem, da bom lahko zastopala slovensko košarko v tujini in to na najvišjem nivoju. V Celju sem preživela lepo obdobje z veliko uspehi in veliko trdega dela, ki mi bo za vedno ostalo v spominu.  Celjskemu klubu, trenerjema Damirju Grgiču in Žanetu Borteku in vsem ostalim delavcem v klubu bom večno hvaležna za priložnost in zaupanje,  ki so mi ga namenili in za znanje, ki sem ga pridobila v njihovi sredini. Brez njih se mi sanje o prestopu v enega najuglednejših evropskih klubov zagotovo ne bi uresničile. Nikakor pa ne smem pozabiti niti na ostale ljudi, ki so mi pomagali na moji dosedanji poti. V prvi vrsti se želim zahvaliti moji družini, ki mi je vedno stala ob strani. Hvala tudi Gregorju Vodeniku, ki je bil moj prvi trener v Košarkarski šoli Občine Sevnica, trenerjema Teu Hojču in Luki Hrovatinu, ki sta z menoj delala v ŽKK Grosuplje, kjer sem preživela čudoviti dve leti. Zahvala gre tudi vsem reprezentančnim trenerjem, s katerimi sem sodelovala v različnih reprezentančnih selekcijah.